Salmos 89
SloStritar: Novi testament in Psalmi Davidovi Josipa Stritarja (1882) (SM_SLOSTRITAR) vs VC
VC Versão Católica
1 Ukovita pesem Etana Ezrajičana.
1 Hino de Etã, ezraíta. Cantarei, eternamente, as bondades do Senhor; minha boca publicará sua fidelidade de geração em geração.
2 Milosti Gospodove bodem prepeval vekomaj; od roda do roda bodem oznanjal z usti svojimi zvestobo tvojo.
2 Com efeito, vós dissestes: A bondade é um edifício eterno. Vossa fidelidade firmastes no céu.
3 Ker preverjen sem, da se bode vekomaj slavila milost tvoja; v samih nebesih bodeš utrdil zvestobo svojo, s katero si rekel:
3 Concluí, dizeis vós, uma aliança com o meu eleito; liguei-me por juramento a Davi, meu servo.
4 Sklenil sem zavezo z izvoljenim svojim, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu.
4 Conservarei tua linhagem para sempre, manterei teu trono em todas as gerações.
5 Da bodem na vekomaj utrdil seme tvoje in stavil prestol tvoj od roda do roda.
5 Senhor, os céus celebram as vossas maravilhosas obras, e na assembléia dos anjos a vossas fidelidade.
6 Zatorej slavé nebesa čudovito delo tvoje, Gospod; in zvestobo tvojo v zboru svetnikov.
6 Quem poderá, nas nuvens, igualar-se a Deus? Quem é semelhante ao Senhor entre os filhos de Deus?
7 Kdo namreč naj se enako čisla v gornjem oblaku Gospodu; primerja se Gospodu med sinovi mogočnih?
7 Terrível é Deus na assembléia dos santos, maior e mais tremendo que todos os que o cercam.
8 Bog mogočni je strašán v zboru svetnikov, in čestit nad vse, kar ga obdaja.
8 Quem se compara a vós, Senhor, Deus dos exércitos? Sois forte, Senhor, e cheio de fidelidade.
9 O Gospod, Bog vojnih krdél, kdo je tebi enako mogočen, Gospod? Ker zvestoba tvoja te ogrinja!
9 Dominais o orgulho do mar, amainais suas ondas revoltas.
10 Ti gospoduješ nad morja ponosom; ko se spenjajo valovi njegovi, ti jih krotiš.
10 Calcastes Raab e o transportastes; com poderoso braço dispersastes vossos inimigos.
11 Ti si zdrobil, kakor prebodenega, Egipčana; z roko svoje moči si razkropil sovražnike svoje.
11 Vossos são os céus e também a terra, vós que criastes o globo e tudo o que ele contém.
12 Tvoja so nebesa in tvoja zemlja; vesoljni svet in česar je poln ustanovil si tí.
12 O norte e o sul vós os fizestes; Tabor e Hermon em vosso nome exultam.
13 Sever in jug, katera si ti ustvaril, Tabor in Hermon prepevajo o imenu tvojem.
13 Tendes o poder em vosso braço, a firmeza na mão, a autoridade em vossa destra.
14 Ti imaš roko z močjo; krepka je tvoja roka, vzvišena desnica tvoja.
14 A justiça e o direito são o fundamento de vosso trono, a bondade e a fidelidade vos precedem.
15 Pravica in sodba sta za prebivališče tvojemu prestolu; milost in zvestoba hodita pred tvojim obličjem.
15 Feliz o povo que vos sabe louvar: caminha na luz de vossa face, Senhor.
16 Blagor ljudstvu, katero pozna trombe glas, hodi v svetlobi obličja tvojega, Gospod!
16 Vosso nome lhe é causa de contínua alegria, pela vossa justiça ele se glorifica,
17 V imenu tvojem radujejo se ves dan, in dvigujejo se v pravici tvoji.
17 porque sois o esplendor de sua força, e é vosso favor que nos faz erguer a cabeça,
18 Ker slava si njih móči, in po blagovoljnosti tvoji dviguje se naš rog.
18 pois no Senhor está o nosso escudo, e nosso rei no Santo de Israel.
19 Gospod namreč je naš ščit in svetnika Izraelovega, našega kralja.
19 Outrora, em visão, falastes aos vossos santos e dissestes-lhes: Impus a coroa a um herói, escolhi meu eleito dentre o povo.
20 Tedaj si v prikazni nagovoril njega, kateremu milost deliš, ter mu rekel: "Pomoč sem napravil zoper močnega, povzdignil izvoljenega iz ljudstva.
20 Encontrei Davi, meu servidor, e o sagrei com a minha santa unção.
21 Našel sem Davida, svojega hlapca; pomazilil sem ga sè svetim oljem svojim.
21 Assistir-lhe-á sempre a minha mão, e meu braço o fortalecerá.
22 Z njim bodi stanovitna roka moja, in dlan moja naj ga krepča.
22 Não o há de surpreender o inimigo, nem ousará oprimi-lo o malvado.
23 Ne bode ga stiskal sovražnik, in krivici udani ga ne ne bode žalil.
23 Sob seus olhos esmagarei os seus contrários, serão feridos aqueles que o odeiam.
24 Temuč starem izpred njegovega obličja neprijatelje njegove, in sovražnike udarim.
24 Com ele ficarão minha fidelidade e bondade, pelo meu nome crescerá o seu poder.
25 Tako mu bode pomagala zvestoba moja in milost moja, da se bode v mojem imenu povzdignil rog njegov.
25 Estenderei a sua mão por sobre o mar, e a sua destra acima dos rios.
26 Ker nad morje položim roko njegovo, in nad reke njegovo desnico.
26 Ele me invocará: Vós sois meu Pai, vós sois meu Deus e meu rochedo protetor.
27 On me bode klical: Ti oče moj; Bog moj mogočni in skala blaginje moje!
27 Por isso eu o constituirei meu primogênito, o mais excelso dentre todos os reis da terra.
28 In jaz ga postavim za prvorojenca, povišanega nad zemeljske kralje.
28 Assegurado lhe estará o favor eterno, e indissolúvel será meu pacto com ele.
29 Vekomaj mu ohranim milost svojo, in zaveza moja mu bode zvesta.
29 Dar-lhe-ei uma perpétua descendência, seu trono terá a duração dos céus.
30 In vekomaj postavim seme njegovo in prestol njegov kakor so dnevi nebeški.
30 Se, porém, seus filhos abandonarem minha lei, se não observarem os meus preceitos,
31 Ako zapusté sinovi njegovi zakon moj, ne bodo hodili v sodbah mojih,
31 se violarem as minhas prescrições e não obedecerem às minhas ordens,
32 Ako oskrunijo postave moje, in se ne držé zapovedi mojih:
32 eu punirei com vara a sua transgressão, e a sua falta castigarei com açoite.
33 Obiskal bodem sè šibo njih pregreho; z udarci njih krivico.
33 Mas não lhe retirarei o meu favor e não trairei minha promessa.
34 Milosti pa svoje mu ne odtegnem, in lagal ne bodem zoper zvestobo svojo.
34 não violarei minha aliança, não mudarei minha palavra dada.
35 Oskrunil ne bodem zaveze svoje, ne izpremenil ust svojih besede.
35 Jurei uma vez por todas pela minha santidade: a Davi não faltarei jamais.
36 Enkrat sem prisegel pri svetosti svoji, Davidu ne bodem lagal:
36 Sua posteridade permanecerá eternamente, e seu trono, como o sol, subsistirá diante de mim,
37 Da bode večno seme njegovo, in prestol njegov kakor solnce pred mano.
37 como a lua que existirá sem fim, e o arco-íris, fiel testemunha nos céus.
38 Kakor luna bode stanoviten vekomaj, in kakor priče zveste na gornjem oblaku."
38 E, contudo, vós o repelistes e rejeitastes, gravemente vos irritastes contra aquele que vos é consagrado.
39 Ti pa si zavrgel in zaničeval; razsrdil si se proti maziljencu svojemu.
39 Rompestes a aliança feita com o vosso servidor, lançastes por terra sua coroa,
40 Zaničeval si hlapca svojega zavezo, oskrunil in vrgel na tla venčanje njegovo.
40 derrubastes todos os seus muros, arruinastes as suas fortalezas.
41 Podrl si vse ograje njegove; trdnjave njegove si izpostavil razdrobljenju.
41 Saquearam-no todos os transeuntes, e o escarneceram os seus vizinhos.
42 Plenili so ga vsi popotniki, v zasramovanje je sosedom svojim.
42 A mão de seus inimigos exaltastes, de gozo enchestes todos os seus contrários.
43 Povzdignil si sovražnikov njegovih desnico, razveselil vse neprijatelje njegove.
43 Embotastes o fio de sua espada, não o sustentastes na batalha.
44 Skrhal si tudi meča njegovega ostrino, in utrdil ga nisi v vojski.
44 Fizestes terminar seu esplendor, por terra derrubastes o seu trono.
45 Storil si, da mine bleščoba njegova, in prestol njegov si pahnil na tla.
45 Abreviastes a sua adolescência, e de ignomínia o cobristes.
46 Okrajšal si dnî mladosti njegove; pokril si ga sè sramoto.
46 Até quando, Senhor? Até quando continuareis escondido? Até quando estará acesa a vossa cólera?
47 Doklej, Gospod? bodeš li se skrival vekomaj? gorela bode kakor ogenj jeza tvoja?
47 Lembrai-vos como é curta a nossa vida, quão efêmeros os homens que criastes.
48 Spomni se mene, kako sem kratkih dni, kaj bi bil zastonj ustvaril vse otroke človeške?
48 Qual é o vivo que se livra da morte, ou pode subtrair a sua alma ao poder da morada dos mortos?
49 Kateri mož bi živel tako, da ne izkusi smrti, reši se sam groba?
49 Vossas bondades de outrora, ó Senhor, onde estão? E os juramentos que a Davi fizestes de fidelidade?
50 Kje so milosti one nekdanje, Gospod, katere si bil prisegel Davidu po zvestobi svoji?
50 Considerai, Senhor, a vergonha imposta aos vossos servidores. Levo em meu seio ultrajes das nações pagãs,
51 Spomni se, Gospod, sramote hlapcev svojih, da nosim v naročji svojem zasramovanje vseh ljudstev največjih,
51 insultos de vossos inimigos, Senhor, injúrias que lançam até nos passos daquele que vos é consagrado.
52 S katerim so sramotili sovražniki tvoji, Gospod, s katerim so sramotili maziljenca tvojega stopinje.
52 Bendito seja o Senhor eternamente! Amém! Amém!
53 Slava Gospodu vekomaj, zgódi se, še enkrat, zgódi se!
53 — ausente —
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Salmos 89, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.