Jó 30
SloKJV: Slovenian translation of Holy Bible King James Version (1769) (SM_SLOKJV) vs VC
1 Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
1 Agora zombam de mim os mais jovens do que eu, aqueles cujos pais eu desdenharia de colocar com os cães de meu rebanho.
2 Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
2 Que faria eu com o vigor de seus braços? Não atingirão a idade madura.
3 Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
3 Reduzidos a nada pela miséria e a fome, roem um solo árido e desolado.
4 Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
4 Colhem ervas e cascas dos arbustos, por pão têm somente a raiz das giestas.
5 Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
5 São postos para fora do povo, gritam com eles como se fossem ladrões,
6 da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
6 moram em barrancos medonhos, em buracos de terra e de rochedos.
7 Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
7 Ouvem-se seus gritos entre os arbustos, amontoam-se debaixo das urtigas,
8 Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
8 filhos de infames e de gente sem nome que são expulsos da terra!
9 Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
9 Agora sou o assunto de suas canções, o tema de seus escárnios;
10 Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
10 afastam-se de mim com horror, não receiam cuspir-me no rosto.
11 Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
11 Desamarraram a corda para humilhar-me, sacudiram de si todo o freio diante de mim.
12 Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
12 À minha direita levanta-se a raça deles, tentam atrapalhar meus pés, abrem diante de mim o caminho da sua desgraça.
13 Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
13 Cortam minha vereda para me perder, trabalham para minha ruína.
14 § Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
14 Penetram como por uma grande brecha, irrompem entre escombros.
15 Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
15 O pavor me invade. Minha esperança é varrida como se fosse pelo vento, minha felicidade passa como uma nuvem.
16 Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
16 Agora minha alma se dissolve, os dias de aflição me dominaram.
17 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
17 A noite traspassa meus ossos, consome-os; os males que me roem não dormem.
18 Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
18 Com violência segura a minha veste, aperta-me como o colarinho de minha túnica.
19 Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
19 Deus jogou-me no lodo, tenho o aspecto da poeira e da cinza.
20 Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
20 Clamo a ti, e não me respondes; ponho-me diante de ti, e não olhas para mim.
21 Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
21 Tornaste-te cruel para comigo, atacas-me com toda a força de tua mão.
22 Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
22 Arrebatas-me, fazes-me cavalgar o tufão, aniquilas-me na tempestade.
23 Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
23 Eu bem sei, levas-me à morte, ao lugar onde se encontram todos os viventes.
24 Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
24 Mas poderá aquele que cai não estender a mão, poderá não pedir socorro aquele que perece?
25 Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
25 Não chorei com os oprimidos? Não teve minha alma piedade dos pobres?
26 Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
26 Esperava a felicidade e veio a desgraça, esperava a luz e vieram as trevas.
27 Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
27 Minhas entranhas abrasam-se sem nenhum descanso, assaltaram-me os dias de aflição.
28 Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
28 Caminho no luto, sem sol; levanto-me numa multidão de gritos,
29 Brat sem zmajem in družabnik sovam.
29 tornei-me irmão dos chacais e companheiro dos avestruzes.
30 Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
30 Minha pele enegrece-se e cai, e meus ossos são consumidos pela febre.
31 Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.
31 Minha cítara só dá acordes lúgubres, e minha flauta sons queixosos.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Jó 30, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.