1 Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:
2 zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.
3 Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!
4 Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;
5 reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.
6 Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:
7 nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,
8 vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.
9 Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?
10 Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:
11 v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.
12 Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,
13 mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.
14 Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.
15 Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.
16 Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod, in sedmero se jih studi duši njegovi:
17 oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,
18 srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,
19 kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.
20 Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;
21 privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!
22 Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.
23 Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,
24 da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.
25 Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.
26 Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.
27 Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?
28 Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?
29 Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.
30 Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;
31 vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.
32 A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.
33 Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.
34 Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.
35 Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.