Lamentações 3
ACV: A Conservative Version (SM_SLOCHRASKA) vs ARIB
ARIB Almeida Revisada Imprensa Bíblica
1 Jaz sem tisti mož, ki okuša bridkost po šibi togote njegove.
1 Eu sou o homem que viu a aflição causada pela vara do seu furor.
2 Mene vodi in goni po temi, ne pa po svetlobi.
2 Ele me guiou e me fez andar em trevas e não na luz.
3 Samo meni nasprotujoč, obrača proti meni roko svojo ves dan.
3 Deveras fez virar e revirar a sua mão contra mim o dia todo.
4 Storil je, da se je postaralo meso moje in koža moja, kosti moje je potrl.
4 Fez envelhecer a minha carne e a minha pele; quebrou-me os ossos.
5 Zidal je zoper mene in me obdal s strupeno grenkobo in nadlogo.
5 Levantou trincheiras contra mim, e me cercou de fel e trabalho.
6 Velel mi je bivati v temnih krajih, kakor tisti, ki so mrtvi za vselej.
6 Fez-me habitar em lugares tenebrosos, como os que estavam mortos há muito.
7 Ogradil me je, da ne morem uiti, dejal me je v težko železje.
7 Cercou-me de uma sebe de modo que não posso sair; agravou os meus grilhões.
8 Ko tudi kličem in vpijem, ne pusti k sebi prošnje moje.
8 Ainda quando grito e clamo por socorro, ele exclui a minha oração.
9 Pota moja je zagradil z rezanim kamenjem, steze mi je izprevrgel.
9 Fechou os meus caminhos com pedras lavradas, fez tortuosas as minhas veredas.
10 Kakor prežeč medved mi je, kakor lev v zasedi.
10 Fez-se-me como urso de emboscada, um leão em esconderijos.
11 Pota moja je napravil tavajoča in me je raztrgal, me opustošil.
11 Desviou os meus caminhos, e fez-me em pedaços; deixou-me desolado.
12 Napel je lok svoj in me je postavil pšici svoji za cilj.
12 Armou o seu arco, e me pôs como alvo à flecha.
13 V ledice moje je izpustil tula svojega strelice.
13 Fez entrar nos meus rins as flechas da sua aljava.
14 V smeh sem vsemu ljudstvu svojemu, njih pesmica ves dan.
14 Fui feito um objeto de escárnio para todo o meu povo, e a sua canção o dia todo.
15 Nasitil me je z najhujšo bridkostjo, upijanil me je s pelinom.
15 Encheu-me de amarguras, fartou-me de absinto.
16 In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel.
16 Quebrou com pedrinhas de areia os meus dentes, cobriu-me de cinza.
17 In vržena je daleč od miru duša moja, pozabil sem, kar je sreča.
17 Alongaste da paz a minha alma; esqueci-me do que seja a felicidade.
18 In rekel sem: Izginila je moč moja in moje upanje v Gospoda.
18 Digo, pois: Já pereceu a minha força, como também a minha esperança no Senhor.
19 Spomni se edinščine moje in tavanja mojega, pelina in grenkega strupa!
19 Lembra-te da minha aflição e amargura, do absinto e do fel.
20 Spominja se tega vedno duša moja in je potrta v meni.
20 Minha alma ainda os conserva na memória, e se abate dentro de mim.
21 To si hočem vtisniti v srce, zato bom upal:
21 Torno a trazer isso à mente, portanto tenho esperança.
22 Prevelika dobrotljivost Gospodova je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo,
22 A benignidade do Senhor jamais acaba, as suas misericórdias não têm fim;
23 novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.
23 renovam-se cada manhã. Grande é a tua fidelidade.
24 Delež moj je Gospod, govori duša moja, zato bom upal vanj.
24 A minha porção é o Senhor, diz a minha alma; portanto esperarei nele.
25 Dober je Gospod njim, ki ga čakajo, duši, ki ga išče.
25 Bom é o Senhor para os que esperam por ele, para a alma que o busca.
26 Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve Gospodove.
26 Bom é ter esperança, e aguardar em silêncio a salvação do Senhor.
27 Dobro je možu, da je nosil jarem v mladosti svoji.
27 Bom é para o homem suportar o jugo na sua mocidade.
28 Samoten naj sedi in molči, ker mu ga je naložil Gospod.
28 Que se assente ele, sozinho, e fique calado, porquanto Deus o pôs sobre ele.
29 V prah naj položi usta: morda je še upanje.
29 Ponha a sua boca no pó; talvez ainda haja esperança.
30 Njemu, ki ga bije, naj pomoli lice svoje; nasiti se naj s sramoto.
30 Dê a sua face ao que o fere; farte-se de afronta.
31 Kajti Gospod ne zameta vekomaj;
31 Pois o Senhor não rejeitará para sempre.
32 marveč, ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih.
32 Embora entristeça a alguém, contudo terá compaixão segundo a grandeza da sua misericórdia.
33 Nikakor ne muči iz srca, ne žali otrok človeških.
33 Porque não aflige nem entristece de bom grado os filhos dos homens.
34 Če kdo gazi vse zvezane na zemlji,
34 Pisar debaixo dos pés a todos os presos da terra,
35 če zavija pravico možu pred obličjem Najvišjega,
35 perverter o direito do homem perante a face do Altíssimo,
36 če prekanja človeka v pravdi njegovi: ne bo li Gospod pazil na to?
36 subverter o homem no seu pleito, não são do agrado do senhor.
37 Kdo je, ki je velel, in se je zgodilo, če ni tega zapovedal Gospod?
37 Quem é aquele que manda, e assim acontece, sem que o Senhor o tenha ordenado?
38 Ali ne prihaja iz ust Najvišjega hudo in dobro?
38 Não sai da boca do Altíssimo tanto o mal como o bem?
39 Kaj bi tožil človek, dokler živi? Vsakdo naj toži zaradi svojih grehov!
39 Por que se queixaria o homem vivente, o varão por causa do castigo dos seus pecados?
40 Preiskujmo ter izsledujmo pota svoja in vrnimo se do Gospoda!
40 Esquadrinhemos os nossos caminhos, provemo-los, e voltemos para o Senhor.
41 Povzdignimo dušo svojo z rokami vred k Bogu mogočnemu v nebesih!
41 Levantemos os nossos corações com as mãos para Deus no céu dizendo;
42 Mi, mi smo se pregrešili in se uprli; ti nisi odpustil.
42 Nós transgredimos, e fomos rebeldes, e não perdoaste,
43 Ogrnil si se z jezo in preganjal nas, moril si brez milosti.
43 Cobriste-te de ira, e nos perseguiste; mataste, não te apiedaste.
44 Z oblakom si se ogrnil, da ne predere molitev.
44 Cobriste-te de nuvens, para que não passe a nossa oração.
45 Za nesnago in izmeček si nas postavil sredi ljudstev.
45 Como escória e refugo nos puseste no meio dos povos.
46 Vsi sovražniki naši so usta svoja razširili zoper nas.
46 Todos os nossos inimigos abriram contra nós a sua boca.
47 Groza in jama sta blizu nas, razdejanje in poguba.
47 Temor e cova vieram sobre nós, assolação e destruição.
48 Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.
48 Torrentes de águas correm dos meus olhos, por causa da destruição da filha do meu povo.
49 Oko moje se solzi in ne neha, ni nobenega prestanka,
49 Os meus olhos derramam lágrimas, e não cessam, sem haver intermissão,
50 dokler se Gospod iz nebes ne ozre in ne vidi.
50 até que o Senhor atente e veja desde o céu.
51 Oko moje mi žali srce zavoljo vseh hčer mesta mojega.
51 Os meus olhos me afligem, por causa de todas as filhas da minha cidade.
52 Lovili so me hudo kakor ptičico, kateri me sovražijo brez vzroka.
52 Como ave me caçaram os que, sem causa, são meus inimigos.
53 V jamo so pehnili življenje moje, da me uničijo, in kamenje so lučali v me.
53 Atiraram-me vivo na masmorra, e lançaram pedras sobre mim.
54 Vode so mi kipele čez glavo, dejal sem: Pokončan sem!
54 Águas correram sobre a minha cabeça; eu disse: Estou cortado.
55 Klical sem ime tvoje, o Gospod, iz jame pregloboke.
55 Invoquei o teu nome, Senhor, desde a profundeza da masmorra.
56 Glas moj si čul; ne skrivaj ušesa svojega zdihovanju mojemu, vpitju mojemu.
56 Ouviste a minha voz; não escondas o teu ouvido ao meu suspiro, ao meu clamor.
57 Približal si se tisti dan, ko sem klical; rekel si: Ne boj se!
57 Tu te aproximaste no dia em que te invoquei; disseste: Não temas.
58 Sodil si, Gospod, pravdo duše moje, odrešil si življenje moje.
58 Pleiteaste, Senhor, a minha causa; remiste a minha vida.
59 Videl si, o Gospod, krivico, ki se mi godi; razsodi pravdo mojo!
59 Viste, Senhor, a injustiça que sofri; julga tu a minha causa.
60 Videl si vse njih maščevanje in vse njih naklepe zoper mene.
60 Viste toda a sua vingança, todos os seus desígnios contra mim.
61 Slišal si njih zasramovanje, o Gospod, in vse njih namere zoper mene,
61 Ouviste as suas afrontas, Senhor, todos os seus desígnios contra mim,
62 govorjenje tistih, ki so vstali nadme, in njih izmišljevanje zoper mene ves dan.
62 os lábios e os pensamentos dos que se levantam contra mim o dia todo.
63 Glej jih, ko sede in ko vstajajo, da jim sem za pesmico!
63 Observa-os ao assentarem-se e ao levantarem-se; eu sou a sua canção.
64 Plačaj jim povračilo, Gospod, po njih rok delu.
64 Tu lhes darás a recompensa, Senhor, conforme a obra das suas mãos.
65 Daj jim zaslepljenost srca, prokletje tvoje pridi nadnje!
65 Tu lhes darás dureza de coração, maldição tua sobre eles.
66 Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes Gospodovih!
66 Na tua ira os perseguirás, e os destruirás de debaixo dos teus céus, ó Senhor.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lamentações 3, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.