Lamentações 3

SloKJV: Slovenian translation of Holy Bible King James Version (1769) (SM_SLOKJV) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.
1 Eu sou o homem que conheceu a dor, sob a vara de seu furor.
2 Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.
2 Conduziu-me e me fez caminhar nas trevas e não na claridade.
3 Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.
3 Ele não cessa de voltar a mão todos os dias contra mim.
4 Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.
4 Consumiu minha carne e minha pele, partiu meus ossos.
5 Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.
5 Em torno de mim acumulou veneno e dor.
6 Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.
6 Fez-me morar nas trevas como os mortos do tempo antigo.
7 Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.
7 Cercou-me com muralhas sem saída, carregou-me de pesados grilhões.
8 Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.
8 Não obstante meus gritos e apelos sufocou a minha prece!
9 Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.
9 Fechou-me a vereda com pedras e obstruiu o meu caminho.
10 Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.
10 Foi ele para mim qual urso de emboscada, qual leão traiçoeiro.
11 Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.
11 Desviou-me para me dilacerar, deixando-me no abandono.
12 Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.
12 Retesou o arco e me tomou para alvo de suas setas.
13 Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.
13 Cravou em meus rins as flechas de sua aljava.
14 Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.
14 Tornei-me escárnio do meu povo, objeto constante de suas canções.
15 Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.
15 Saturou-me de amarguras, saciou-me de absinto.
16 Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.
16 Quebrou-me os dentes com cascalhos, mergulhou-me em cinzas.
17 Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.
17 A paz foi roubada de minha alma, nem sei mais o que é felicidade.
18 Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,
18 E eu penso: perdi minha força e minha esperança no Senhor.
19 spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.
19 A lembrança de meus tormentos e minhas misérias é para mim absinto e veneno.
20 Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.
20 A pensar nisso sem cessar, minha alma desfalece dentro de mim.
21 To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.
21 Eis, porém, o que vou tomar a peito para recuperar a esperança.
22 To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.
22 É graças ao Senhor que não fomos aniquilados, porque não se esgotou sua piedade.
23 Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.
23 Cada manhã ele se manifesta e grande é sua fidelidade.
24 Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.
24 Disse-me a alma: o Senhor é minha partilha, e assim nele confio.
25 Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.
25 O Senhor é bom para quem nele confia, para a alma que o procura.
26 Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.
26 Bom é esperar em silêncio o socorro do Senhor.
27 Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.
27 É bom para o homem carregar seu jugo na mocidade.
28 Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.
28 Permaneça só e em silêncio, quando Deus lho determinar!
29 Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.
29 Leve sua boca ao pó; haverá, talvez, esperança?
30 Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.
30 Estenda a face a quem o fere, e se farte de opróbrios!
31 Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,
31 Porque o Senhor não repele para sempre.
32 toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.
32 Após haver afligido, ele tem piedade, porque é grande sua misericórdia.
33 Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.
33 Não lhe alegra o coração humilhar e afligir os homens.
34 Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,
34 Calcar aos pés todos os cativos da terra;
35 da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,
35 violar o direito de um homem à face do Altíssimo;
36 da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.
36 lesar os direitos de outros... Não vê tudo isso o Senhor?
37 Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?
37 De quem se executa a ordem, sem que Deus a ordene?
38 Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?
38 Não é da boca do Altíssimo que procedem males e bens?
39 Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?
39 De que pode o homem em vida queixar-se? Que cada um se queixe de seus pecados.
40 Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.
40 Examinemos, escrutemos o nosso proceder, e voltemos para o Senhor.
41 Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.
41 Elevemos os corações, tanto quanto as mãos, para Deus lá nos céus.
42 Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.
42 Pecamos, recalcitramos, e não nos perdoastes.
43 Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.
43 Cobristes-vos de cólera para nos perseguir. Matastes sem piedade.
44 Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.
44 Numa nuvem vos envolvestes para impedir que a prece a atravessasse.
45 Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.
45 E de nós fizestes raspas, refugo das nações.
46 Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.
46 Contra nós abrem a boca todos os nossos inimigos.
47 Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.
47 Fosso e terror - é o nosso quinhão, com ruínas e desolação.
48 Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.
48 Rios de lágrimas correm-me dos olhos, por causa da ruína da filha de meu povo.
49 Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,
49 Não cessam meus olhos de chorar, porque não cessa {a desgraça},
50 dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.
50 até que do alto dos céus o Senhor desça seu olhar.
51 Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.
51 Minha alma se amargura, ao ver todas as filhas da minha cidade.
52 Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.
52 Caçaram-me como a um pardal os que, sem razão, me odeiam.
53 Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.
53 Quiseram precipitar-me no fosso rolando uma pedra sobre mim.
54 Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«
54 Acima de mim subiam as águas: Estou perdido!, exclamei.
55 Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.
55 Invoquei, Senhor, o vosso nome do profundo fosso.
56 Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.
56 Ouvistes-me gritar: Não aparteis do meu chamado o vosso ouvido.
57 Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«
57 E vós viestes no dia em que vos invoquei e dissestes: Não tenhas medo!
58 Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.
58 Defendestes, Senhor, a minha causa, e minha vida resgatastes.
59 Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.
59 Vistes, Senhor, o mal que me fizeram: fazei-me justiça.
60 Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.
60 Vós vedes seus projetos vingativos e suas tramas contra mim.
61 Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;
61 Senhor, ouvistes suas injúrias e todos os seus conluios contra mim;
62 ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.
62 As palavras de meus inimigos e o que sem cessar estão tramando contra mim.
63 Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.
63 Observai-os: sentados ou de pé, fazem de mim objeto de suas canções.
64 Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.
64 Dai-lhes, Senhor, a paga, o que merece o seu proceder.
65 Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.
65 Cegai-lhes o coração; feri-os com a vossa maldição;
66 Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.
66 persegui-os com vossa cólera, e exterminai-os do nosso universo, Senhor!

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lamentações 3, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.