1 Oh Gospod Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč.
2 Naj moja molitev pride predte, svoje uho nagni k mojemu klicu,
3 kajti moja duša je polna stisk in moje življenje se bliža grobu.
4 Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo. Sem kakor človek, ki nima moči.
5 Svoboden med mrtvimi, kakor umorjeni, ki ležijo v grobu, ki se jih ne spominjaš več in so iztrebljeni iz tvoje roke.
6 Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine.
7 Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi. Sela.
8 Mojega znanca si postavil daleč od mene, njim si me naredil [za] ogabnost; zaprt sem in ne morem priti ven.
9 Moje oko žaluje zaradi stiske; Gospod, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi.
10 Hočeš mrtvim pokazati čudeže? Mar bodo mrtvi vstali in te hvalili? Sela.
11 Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu?
12 Bodo tvoji čudeži spoznani v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti?
13 Toda jaz sem klical k tebi, oh Gospod in zjutraj te bo moja molitev prestregla.
14 Gospod, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj?
15 Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti; medtem ko trpim tvoje strahote, sem raztresen.
16 Tvoj kruti bes gre prek mene, tvoje strahote so me uničile.
17 Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda, skupaj so me obkrožali.
18 Ljubega in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo.