1 {Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Gospod, preiskal si me in me poznaš!
2 Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč.
3 Hojo mojo in ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja.
4 Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, Gospod, jo poznaš docela.
5 Zadaj in spredaj me obdajaš in name pokladaš roko svojo.
6 Taka vednost je prečudovita zame, visoka je, ne morem je doseči.
7 Kam naj grem pred duhom tvojim, ali kam naj bežim pred tvojim obličjem?
8 Ko bi stopil na nebesa, tam si ti, ali bi ležišče si izbral v kraju mrtvih, tudi ondi si.
9 Ko bi si vzel zarje peruti in odletel prebivat ob najzadnjem kraju morja,
10 tudi tja bi me spremljala roka tvoja in zgrabila bi me desnica tvoja.
11 Ko bi pa rekel: Teme me bodo vsaj pokrile in svetloba okoli mene postane naj noč –
12 tudi teme ti ne morejo ničesar omračiti, noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor noč.
13 Zakaj ti si imel v lasti ledice moje, stkal si me v telesu matere moje.
14 Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.
15 Ni ti bilo skrito okostje moje, ko sem bil ustvarjen na skrivnem, umetno narejen, kakor v zemlje globočinah.
16 Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.
17 Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!
18 Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska; kadar se zdramim, sem z mislimi še pri tebi.
19 O da bi pokončal, o Bog, brezbožnika! In vi, možje krvoločni: Poberite se izpred mene!
20 Kajti zoper tebe govoré pregrešno, tvoje ime rabijo za laž tvoji sovražniki.
21 Ali naj bi ne sovražil, o Gospod, sovražilcev tvojih, ali naj mi ne mrzé, ki se vzpenjajo zoper tebe?
22 S skrajnim sovraštvom jih sovražim, za neprijatelje so meni.
23 Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje,
24 in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.