João 7
Yaweyuha New Testament (YBY_WBT) vs NAA
1 Sakiya Jelusalemu numutokati Juda wewenasida ujapa wenipolesiya Jisesida maya kohatune liki dabuha molikayoko, Judiya eba maya hulikoko Galeli ebakukagoya woga nisega oko ne.
1 Passadas essas coisas, Jesus andava pela Galileia, porque não desejava andar pela Judeia, visto que os judeus queriam matá-lo.
2 Sakoya neyoko, mida numuda holi maya soto pekolo alili okaiyoko,
2 E a festa dos judeus, chamada de Festa dos Tabernáculos, estava próxima.
3 Jisesida unalale yuhamasiya sa-liki li me: Wewenakale maya elewole nesa lolo okaka noadawo maya mudatae loko maya, maya ebaya hulikoko woko Judiya ebakuka maya lolo-halo ideko mudatae.
3 Então os irmãos de Jesus se dirigiram a ele e disseram: — Deixe este lugar e vá para a Judeia, para que também os seus discípulos vejam as obras que você faz.
4 Wewena makolimo soto pituwe loko sunauka minoko yowanu lekaka amibo nesa maya ne. Emoya yamidana yowanu lituwe loko maya woko wewenasida dowisanipolo lideko mudatanako,
4 Porque, se alguém quer ser conhecido, não pode realizar os seus feitos em segredo. Já que você faz essas coisas, manifeste-se ao mundo.
5 liki unalamotasi laboya emodamuya elewole iki data kamiki labo ne.
5 Acontece que nem mesmo os irmãos de Jesus criam nele.
6 Liki likayoko, Jisesimamo sa-loko lo biye: Edimoya saina-painahena lolo etune liki maya aha lolo itaboya, nemoya Judiya ebakuka wetubo onawaya owaha ne.
6 Então Jesus lhes disse:
7 Edimosidaya monoka elamabo wewenasiya kohadelamikilae. Nemokahoya miniki liki niabolawa maya lahelamiyoko lo soto molokaka nobo nesaloya kohanelakilae. Sa-oneyo, edimoya holi onawauya wilo, nemo onawaneya owaha nenako,
7 O mundo não pode odiar vocês, mas a mim ele odeia, porque eu dou testemunho a respeito dele, dizendo que as suas obras são más.
8 olotiya wamoko amaloka minakoloe, loko Galeli ebakukaya nebo ne. 2 Liv 23:34; Dut 16:13
8 Vão vocês para a festa. Eu não vou, porque o meu tempo ainda não se cumpriu.
9 — ausente —
9 Tendo dito isso, Jesus continuou na Galileia.
10 Sa-iboya, unala ipalale yuha lemo holi onawa minatune loko Jelusalemuga omutoko yowokuniyoko, Jisesima alikaya eimolago halukoko yowiye.
10 Depois que seus irmãos tinham ido à festa, Jesus também foi, não publicamente, mas em segredo.
11 Sakoya noyowiyoko, Juda wewenamasiya holi onawau emokumuya moniki loka loka iki nakahauka maya niseko netihelae liki ohu je.
11 Ora, os judeus o procuravam na festa e perguntavam: — Onde estará ele?
12 Sakiya moniki ohu nijeyoko, maloka wewenasiya musika ga liki Jisesiya we lalo maya ne. Liki layoko, malokasiya emega liki, hulikalo, emokahoya muki wewenasida maya dilipe opa napa okaka noiyo.
12 E havia grande murmuração a respeito de Jesus entre as multidões. Uns diziam: — Ele é bom. E outros afirmavam: — Não, não é! Ele engana o povo.
13 Liki laboya, Juda wewenasida ujapa wenipolesidamuya domoda wokaiyoko ga napa lamiki musika ga liki labo ne.
13 Entretanto, ninguém falava dele abertamente, por ter medo dos judeus.
14 Sa-iyoko, holi onawa napau maya Jisesimamo monoka numuda napau maya yoweko monoka monawahena maya api-napi o-benebo ne.
14 Quando a festa já estava na metade, Jesus foi ao templo e começou a ensinar.
15 Sakoya neyoko, Juda wewenasiya agae liki sa-liki lae: Emoya lemo sukulu ludawokuya magoina sukulu lamibo maya nenako, monoka monawahenaya nakahaukatima elibo ga nolihelae, liki lae.
15 Então os judeus se maravilhavam e diziam: — Como é que ele pode ser letrado, se não chegou a estudar?
16 Liki layoko, Jisesimamo sa-loko lo biye: Nemo monoka monawahena api-napi olibekaka noboya, nenimone nata eleko lamoe. Ahone noli hibo wemitokati eleko lo libekaka noe.
16 Jesus lhes respondeu:
17 Wewena malokasiya Omailimo letiboto molatiboto eletune liki litabo maya alikaya aya monokamuya nemotokati nehe ito Omailokati nehe liki aha elikilae.
17 Se alguém quiser fazer a vontade de Deus, conhecerá a respeito da doutrina, se ela é de Deus ou se eu falo por mim mesmo.
18 Wewena mako edimonipo data elitaboto litabo maya dupanipo liki yowiki likilae. Maloka wewenasiya yowanu ahola doli hibo wemidanago upa leko yoweko letune liki yowanu litabo weya we huluwa suwaki namaki lamabo wewenae loko letune.
18 Quem fala por si mesmo está buscando a sua própria glória; mas o que busca a glória de quem o enviou, esse é verdadeiro, e nele não há falsidade.
19 Edimokutiya Mosesekaho lo hukoko libo ga lo libibo maya emesalo molabo wewena ma minamae. Sa-oneboya, nemo lobo ga maya elikiki nenaha iyoko kohanelatune liki lae.
19 Não é fato que Moisés deu a Lei para vocês? Contudo, nenhum de vocês a cumpre. Por que estão querendo me matar?
20 Loko liyoko, muki wewenamasiya emoya madoka opa napa okaiyoko nolape, ekahimamo kohaelatuwe loko noliyoko nolane, liki lae.
20 A multidão respondeu: — Você tem demônio. Quem é que está querendo matá-lo?
21 Liki layoko, Jisesimamo nemoya holi onawau maya oliwaki elewole nesa makoko lolo obo maya mudaikiki aiyo woiyo li-minabo ne.
21 Jesus respondeu:
22 Ya neyo, Mosesekaho oluhotipolesida dupalo Omaimidana anela molibitatae loko lolibetaibo maya, Mosesekaho api oko lamiye. Latatipolesiya api abo ne. Sakoya aya yowanu litabo onawa maya alili okaiyoko, holigu maya ne liki lamiki aya yowanu aha likaka niae.
22 Moisés lhes deu a circuncisão — se bem que ela não vem de Moisés, mas dos patriarcas —, e vocês fazem a circuncisão de um menino até mesmo no sábado.
23 Yaya Mosesekaho libo ga maya woko aha nesa lolo okatiye liki Omaimidana anela maya oluhotipolesida dupaloya holi onawalo molikaka nianako, nemoya holi onawau maya we ebilimidana ilime haka lobokumuya nenaha iyoko duka kohaneliminae.
23 E, se um menino pode ser circuncidado em dia de sábado, para que a Lei de Moisés não seja desrespeitada, por que vocês ficam indignados contra mim, pelo fato de eu ter curado por completo um homem num sábado?
24 Edimoya aya nesamidana monawa maya elamiki maya aha alinali ga lamilo, monalo eli-minikigo lilo. 18 Liv 12:3; Jen 17:10 23 Jon 5:9
24 Não julguem segundo a aparência, mas julguem pela reta justiça.
25 Loko lokaiyoko, Jelusalemu wewena malokasiya sa-liki lae: Kohatune liki likaka niabo we maya yaya nehe.
25 Alguns de Jerusalém diziam: — Não é este o homem que estão querendo matar?
26 Nenaha iyoko maya ga soto nolibotoya duliki wesiya emega lamae. Edimosiya monawala ohu jiki li wehe laboya Omailimo lahelamibo nesauti lilimitiye loko lo mololetaibo we maya ne liki nilahe.
26 Eis que ele fala abertamente, e ninguém lhe diz nada. Será que as autoridades reconhecem de fato que este é o Cristo?
27 Sako minamiye. Maya wemidana etabolawaya alo ele-minune. Lahelamibo nesauti lilimitiye loko lo mololetaibo we soto pitiboya monawala elametudawo maya ne.
27 Mas nós sabemos de onde este homem vem. Quando, porém, o Cristo vier, ninguém saberá de onde ele é.
28 Liki layoko, Jisesi maya monoka numuda napau maya monoka monawahena lainimi obetoko nebototiya sa-liki labo ga maya elekoko ga napauti sa-loko liye: Olo, edimoya nemo etaboki nemo monawanekiya ele-minune liki nilaboya, nemo lemoboya nenimone nata eleko lemamoe. Wati gamidana ahola maya nenako, aya welimoya noli hekaiyoko leme-minobo maya neboya, aya wemidanamuya elamae.
28 Enquanto ensinava no templo, Jesus disse em voz alta:
29 Nemoya aya wemidana amaitoka minoyoko, noli hekaiyoko leme-minobo maya nenako, nemokahoya monawala ele-minoe.
29 Eu o conheço, porque venho da parte dele e ele me enviou.
30 Loko liyoko, maya wewenamasiya nala metune liki saboya hilitibo onawala maya owaha nenako, likiki hulitae.
30 Então quiseram prendê-lo, mas ninguém lhe pôs as mãos, porque a sua hora ainda não havia chegado.
31 Sa-ikayoko, edimokutiya wewena malokasiya emodamuya elewole iki data kikiki sa-liki lae: Maya welimoya elewole nesa api-napi okaka noinako, lahelamibo nesauti lilimitiye loko lo mololetaibo welimoya Jisesidaya asetamekolaiye.
31 Porém muitos dentre a multidão creram nele e diziam: — Quando o Cristo vier, será que vai fazer maiores sinais do que este homem tem feito?
32 Li esa abo wewenasiya sa-liki nilayoko, elikiki Palasisi wewenasiya wiki Omaitoka jokila hi mikaka wehenakiya ligi hagi ikiki Jisesida maya ilimi nala numuku molatae liki imiki wesida liki doli he.
32 Os fariseus, ouvindo a multidão murmurar essas coisas a respeito de Jesus, juntamente com os principais sacerdotes enviaram guardas para o prender.
33 Sa-ikayoko, Jisesimamo nemoya onawa lasolasima edimoki minokoko noli hibo weloka wekoloe loko liye.
33 Jesus disse:
34 Sakoya wekolonako, edimosiya nemodamuya ohu jitabo maya muda-nelamikilae. Sako woko minatubotokaya nena nena iki witae. Ma wamikilae.
34 Vocês irão me procurar, mas não me acharão; vocês também não podem ir para onde eu estou.
35 Loko liyoko, Juda wewena maya edimonipo sa-liki ligi hagi ae: Maya welimoya nakahaloka woko nedeko ohu jetudawomu noliye. Juda wewena maya wavu-liki Guliki mikauka wiki minanako, yaloka woko monoka monawahena api-napi obeko minadeko ohu jetudawomu lihe.
35 Então os judeus disseram uns aos outros: — Para onde ele irá que não o possamos achar? Será que pretende ir para a diáspora entre os gregos, a fim de ensinar os gregos?
36 Edimoya nemodamuya ohu jitaboya muda-nelamikilae, ito minatubotoka wamitabo ne loko liboya nenaha etibomu lihelae liki lae.
36 Que significa isso que ele diz: “Vocês irão me procurar, mas não me acharão; vocês também não podem ir para onde eu estou?”
37 Juda wewenasida holi onawanipo maya suwekolo noiyoko, Jisesimamo niseko ga napauti sa-loko lo biye: Wewena mako notipomu delokadeko maya nemototi nisiki natayo, nisilo.
37 No último dia, o grande dia da festa, Jesus se levantou e disse em voz alta:
38 Ito monoka bukuguya nemodamu elewole iki data kitabo wewenamuya sa-liki luhuwa ji-minabo maya ne: Dukauti monokalimoya no lisadakidana jeko minakolaiye.
38 Quem crer em mim, como diz a Escritura, do seu interior fluirão rios de água viva.
39 Loko Jisesimamo liboya emodalamuya elewole iki data kitabo wewenasida maya Omailimo weuna oluho libitiye loko liye. Jisesiya okulumau onowelaki ito lamedakiya ukau yowamekolaiye loko Omaimidana weuna oluho maya owaha bamidanaki libo ga maya ne. 37 Liv 23:36 34 Aes 58:11; Jek 14:8
39 Isso ele disse a respeito do Espírito que os que nele cressem haviam de receber; pois o Espírito até aquele momento não tinha sido dado, porque Jesus ainda não havia sido glorificado.
40 Ga maya wewenamasiya elikiki Jisesidamuya sa-liki lae: Wehe loko Omaimidana epaloti ga lokaka weya ewa ominudawo we maya niseko soto pekaiye.
40 Quando ouviram essas palavras, alguns do meio do povo diziam: — Este é verdadeiramente o profeta.
41 Liki malokasiya layoko, malokasiya emoya Omailimo lahelamibo nesauti lilimitiye loko lo mololetaibo we maya netiye, liki laha, malokasiya Galeli ebakuti soto penebo we maya ne, likiki pelesa jiki sa-liki lae: Lahelamibo nesauti lilimitibo weya nena nenako maya Galeli mikauti soto pitibo ne.
41 Outros diziam: — Ele é o Cristo. Outros, porém, perguntavam: — Por acaso o Cristo virá da Galileia?
42 Monoka bukuguya lahelamibo nesauti huka lemeko lilimitiye loko lo mololetaibo weya Betilihamu numutokati Dewitida ouvamelalesikuti wehe loko soto pitiye liki luhuwa ji-minabo maya ne.
42 Não diz a Escritura que o Cristo vem da descendência de Davi e da aldeia de Belém, de onde era Davi?
43 Liki likiki emokumuya mini maloka maloka ae.
43 Assim, houve divisão entre o povo por causa dele.
44 Sa-ikayoko, malokasiya nala metune liki laboya, dadelo eda okaiyoko hulitae. 42 Mae 5:2
44 Alguns queriam prendê-lo, mas ninguém lhe pôs as mãos.
45 Sakiya monoka numuku ujapalo we imi we minabo maya aku li wili jiki wikayoko, Omailoka jokila hi mikaka weki ito Palasisi wekiya minikiki loka ibitiki lae: Edimoya nenahamuya Jisesida maya ilimi-liki nisamae.
45 Os guardas voltaram à presença dos principais sacerdotes e fariseus, e estes lhes perguntaram: — Por que vocês não o trouxeram?
46 Liki layoko, imiki wemasi sa-liki lae: Aya welimo gahena nolibo nesa liki wewena makosi lamae.
46 Eles responderam: — Jamais alguém falou como este homem.
47 Liki layoko, Palasisi wewenasiya sa-liki lae: Edimodakiya dokepa jiyoko nilahe.
47 Os fariseus disseram aos guardas: — Será que também vocês foram enganados?
48 Palasisi wewenaki ito ujapalo we malokakiya emodamu eleboya elewole noihe.
48 Por acaso alguma das autoridades ou algum dos fariseus creu nele?
49 O'e, li hukabo ga maya elamabo wewena maya li esa iki minadanaki, Jisesidamuya elewole iki elikadanaki, Omailimo mesaha jebetonebo wewena minae.
49 Mas esse povo que nada sabe da lei é maldito.
50 Liki layoko, edimokutiya we mako Nikodimasiya omutoko lubukaya Jisesi neboto wibo wemamo sa-loko lo biye:
50 Nicodemos, um deles, que antes tinha ido conversar com Jesus, perguntou-lhes:
51 Edimogoya lilo. We makoya monawala mudaikiki ito lihimala mudamiki kohatune liki likaka niahe. Monoka bukuguya sa-loko minamiye.
51 — Será que a nossa lei condena um homem sem primeiro ouvi-lo e saber o que ele fez?
52 Loko liyoko, iwelalesiya auha miki sa-liki lae: Emokiya asako nosamibo eba Galeligatiya nisedawo nehe. Sa-lokaniyo, emolitaya monoka bukuguya ohu jewa ohu jewa oko sa-loko elitaniyo. Galeli ebakukatiya Omaimidana epaloti ga lokaka we mako soto pitiye loko keke minamiye. [
52 Eles responderam: — Por acaso também você é da Galileia? Examine e verá que da Galileia não se levanta profeta.
53 Liki likiki hutili iki numudanipoloka maya wiwi ae. 50 Jon 3:1-2
53 E cada um foi para a sua casa.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.