João 4
Yaweyuha New Testament (YBY_WBT) vs ACF
1 Palasisi wewenasiya Jisesidamuya sa-liki ele: Joniya wewenala yuha malokago dilipe moloko noku udobetokaka noiboya, Jisesikahoya muki wewenasida noku udobetokaka noiye.
1 E quando o Senhor entendeu que os fariseus tinham ouvido que Jesus fazia e batizava mais discípulos do que João
2 Aha sa-liki lae. Jisesikahoya unala ipalale yuhasida dilipe molokaiyoko edimonipogoya monoka noku udibitae. Sayoko Jisesimamo aya ga maya elekoko,
2 (Ainda que Jesus mesmo não batizava, mas os seus discípulos),
3 Judiya eba maya hulikoko aku le Galeli ebatoka wiye.
3 Deixou a Judéia, e foi outra vez para a Galiléia.
4 Sakoya yaloka woko Samaliya ebatoka maya woko hetiye.
4 E era-lhe necessário passar por Samaria.
5 Samaliya ebatokaya numuda mako Sikae loko nebotoya woko hetiye. Aya ebaya hapa yeikalaya Jekopukaho ipala Josepuda mika mako mibomidana ilikaloka maya woko nebo ne.
5 Foi, pois, a uma cidade de Samaria, chamada Sicar, junto da herdade que Jacó tinha dado a seu filho José.
6 Sa-iboya ayaloka maya Jekopuda no alela maya neyoko nenako, Jisesi maya anu wibo nesalimo owiya elokaiyoko, holiga maya woko aya ale epaloka maya nebo ne.
6 E estava ali a fonte de Jacó. Jesus, pois, cansado do caminho, assentou-se assim junto da fonte. Era isto quase à hora sexta.
7 Sakoya neyoko, unalale ipalale yuha maya nodenesa meina hikili li numuda emesalokago yowikayoko, Jisesi maya eimolago nebotoya Samaliya mena mako no hituwe loko nisiye. Sakoya nisiyoko, Jisesimamo noya ma heko nemegae, loko liyoko,
7 Veio uma mulher de Samaria tirar água. Disse-lhe Jesus: Dá-me de beber.
8 — ausente —
8 Porque os seus discípulos tinham ido à cidade comprar comida.
9 Juda wewenaki ito Samaliya wewenakiya aito aito iki minikaka niabo nenako, aya menamamo sa-loko liye: Emoya Juda we maya minaninako, nenaha iyoko nomu wako lo nemene.
9 Disse-lhe, pois, a mulher samaritana: Como, sendo tu judeu, me pedes de beber a mim, que sou mulher samaritana? (porque os judeus não se comunicam com os samaritanos).
10 Loko liyoko, Jisesimamo emoya Omailimo imitibo nesamuya ele wehe lamane, ito noya heko nemo loko nolobo we nemodaya monawane ele wehe lamane. Emoya nemo monawane maya mudadawoto minatidanako, sakoya loka amoko elewole oko minokaka nomu loka okadeko emetine.
10 Jesus respondeu, e disse-lhe: Se tu conheceras o dom de Deus, e quem é o que te diz: Dá-me de beber, tu lhe pedirias, e ele te daria água viva.
11 Loko liyoko, maya menamamo, we lalo nesa yamalae, ale maya yeikamau nenako, ito emoya no hikaka nesayaki lamaninako, elewole oko mino-loko wokaka noya nakahauti heko nimitane.
11 Disse-lhe a mulher: Senhor, tu não tens com que a tirar, e o poço é fundo; onde, pois, tens a água viva?
12 Latate Jekopukahoya eimola no aleya ohekoko ayauti maya nonoko helekaiyoko, ipalaki ja ulalaki ayauti mayago hiki nikaka abo ne. Sa-ikaka abo maya nenako, emolikaya Jekopuda asetoko aitomidana no mako le soto molakolo nolape.
12 És tu maior do que o nosso pai Jacó, que nos deu o poço, bebendo ele próprio dele, e os seus filhos, e o seu gado?
13 Loko liyoko, Jisesimamo maya noya nataboya aku nomu delakolaiye.
13 Jesus respondeu, e disse-lhe: Qualquer que beber desta água tornará a ter sede;
14 Ito nemo noneya dohumanipo okaka no maya ne. Sa-onenako, wewena mako nemo noneuti nataboya aku notipou delamekolaiye. Nemo none libituboya lemeko dukauya omuda lenetibo nenako, elewole depa mutiwa liki minakilae.
14 Mas aquele que beber da água que eu lhe der nunca terá sede, porque a água que eu lhe der se fará nele uma fonte de água que salte para a vida eterna.
15 Loko liyoko, maya menamamo, we lalo nesa yamalae, aya noya nemekadeko nokoko aku nomuya nelamekolaiye, ito muki yupeka niseko no hewa hewa okaka nobo nesa maya hulikoko moletoko minatuhao.
15 Disse-lhe a mulher: Senhor, dá-me dessa água, para que não mais tenha sede, e não venha aqui tirá-la.
16 Loko liyoko, Jisesimamo woko waukada maya ilime-loko niso.
16 Disse-lhe Jesus: Vai, chama o teu marido, e vem cá.
17 Loko liyoko, maya menamamo nemo waune minamibo ne loko liye. Loko liyoko, Jisesimamo emoya waune minamiye loko wehe loko lokadawoya,
17 A mulher respondeu, e disse: Não tenho marido. Disse-lhe Jesus: Disseste bem: Não tenho marido;
18 emo waukaleya lade maloka suwoko weloya wokoko nisedawo maya ne. Ito oloti wadawo weya emo wauka wehe loko minamiye. Sa-oneboya emoya suwa lamane,
18 Porque tiveste cinco maridos, e o que agora tens não é teu marido; isto disseste com verdade.
19 loko liyoko, maya menamamo, we lalo nesa yamalae, olotiya elekoboyae. Emoya Omaimidana epaloti ga lokaka we maya minane.
19 Disse-lhe a mulher: Senhor, vejo que és profeta.
20 Lemo Samaliya wewena latatelesiya maya bolaloya yowiki limiki iki Omaimitoka monoka likaka abo ne. Ito edimo Juda wewenalitaya Jelusalemu numutokagoya monoka letune liki monoka likaka niabo nenae.
20 Nossos pais adoraram neste monte, e vós dizeis que é em Jerusalém o lugar onde se deve adorar.
21 Loko liyoko, Jisesimamo, ma mena yamalae, nemo lobo ga maya eleko lowo. Onawa maya alili okaiyo, sako alili ideko, ahonedaya maya bolalau lipi miki monoka lamitabo neyo, ito Jelusalemu numutokago lipi miki monoka lamitabo ne, muki ebatokaya lipi miki monoka litabo ne.
21 Disse-lhe Jesus: Mulher, crê-me que a hora vem, em que nem neste monte nem em Jerusalém adorareis o Pai.
22 Edimoya eli opa iki lipi mikaka niae. Lahelamibo nesauti dilimitibo nesa maya lemo Juda wewenasitokatigoya soto pitibo nenako, lemo Juda wewenalita lipe mekaka noudawo wemidana monawa ele wehe lo-minudawo ne.
22 Vós adorais o que não sabeis; nós adoramos o que sabemos porque a salvação vem dos judeus.
23 Onawa mako alili ekolaiye, ito aya onawa alo alili okaiyo. Yamuya Omaimidana wewenala laloya dukadunu ito ga ulawadunu ahoneda lipi mikilae. Ahonekahoya yasuda liki lipi nimitae loko wewenamuya ohu nojiye.
23 Mas a hora vem, e agora é, em que os verdadeiros adoradores adorarão o Pai em espírito e em verdade; porque o Pai procura a tais que assim o adorem.
24 Omaiya eimola weuna oluhokidana nenako, lemoya Omaimidana weuna oluholoti ito ga lalolotigoya lipe metune. Loko liyoko, aya menamamo sa-loko lo miye:
24 Deus é Espírito, e importa que os que o adoram o adorem em espírito e em verdade.
25 Lahelamibo nesauti lilimitibo weya uliwaya Kalaestiye loko soto pitibo ne liki layoko, ele-minobo nenako, olotiya mudakoe. Aya welimoya soto pekoko muki nesahena lo soto moloko suwekolaiye liki layoko, ele-minobo maya nenae.
25 A mulher disse-lhe: Eu sei que o Messias (que se chama o Cristo) vem; quando ele vier, nos anunciará tudo.
26 Loko liyoko, Jisesimamo nemo ga lo noemobo we maya minobolae loko liye.
26 Jesus disse-lhe: Eu o sou, eu que falo contigo.
27 Loko noliyoko, Jisesida unala ipalale yuha lemo nisekoko, maya menaki laibo gamuya lomoda wokaiyoko, agae, nenahamuya nilaihelae, ito nenahamuya alo-nalo nileiye loko loka oetatune liki lata kebo maya eda lelokaiyoko, hulokunibo ne, loka otamoko.
27 E nisto vieram os seus discípulos, e maravilharam-se de que estivesse falando com uma mulher; todavia nenhum lhe disse: Que perguntas? ou: Por que falas com ela?
28 Sa-iyoko, maya menamamoya no odahena maya hulikoko lolosa jeko woko taoniloka muki wewenasida sa-loko lo biye:
28 Deixou, pois, a mulher o seu cântaro, e foi à cidade, e disse àqueles homens:
29 Edimoya nisiki maya wemidana mudalo, nemo muda-elamobo welimoya nemo oko moloko obo monawane maya lo soto moloko suwo nimikaiye. Sa-inako, lahelamibo nesauti lilimitiye loko lo mololetaibo we maya netihe.
29 Vinde, vede um homem que me disse tudo quanto tenho feito. Porventura não é este o Cristo?
30 Loko liyoko, taonilokati maya limiki Jisesida muda-elae.
30 Saíram, pois, da cidade, e foram ter com ele.
31 Sa-niayoko, lemosiya ula moloko, monoka ujapa wete yamalae, nodenesa maya nogae.
31 E entretanto os seus discípulos lhe rogaram, dizendo: Rabi, come.
32 Loko luniyoko, Jisesimamo nodenesa aitomidana mako nemotoka neboya mudamahe.
32 Ele, porém, lhes disse: Uma comida tenho para comer, que vós não conheceis.
33 Loko liyoko, unala ipalale yuha lemoda minunibotoka sa-loko wetome-katome une: Wewena makolimo nodenesa leko niseko mekaiyoko lihe.
33 Então os discípulos diziam uns aos outros: Trouxe-lhe, porventura, alguém algo de comer?
34 Loko lokuniyoko, Jisesimamo sa-loko lo limiye: Noli hibo welimoya eimola letibotoka molatibotoka oko yowanu ga lonetaibo yowanula nolobolimoya nemo nodenesa ne. Ito edimosiya ukada loweki makoki wokadeko nodenesa o-molakolaiye liki likaka niae. Sa-likaka niaboya, lo libituyo, elilo: Domudaya pana kiki ahoneda mijala maya mudalo.
34 Jesus disse-lhes: A minha comida é fazer a vontade daquele que me enviou, e realizar a sua obra.
35 Nodenesa alo o molonebomidanaya wewena dukanipo alo li lolowa iki minikae.
35 Não dizeis vós que ainda há quatro meses até que venha a ceifa? Eis que eu vos digo: Levantai os vossos olhos, e vede as terras, que já estão brancas para a ceifa.
36 Loko lo libibomidana yowanula litabo wewenasiya meinawa likilae. Sakiya likadeko wewena malokasiya elewole dupa mutiwa likilae. Sa-ikadeko, dukauya monoka ihilawa tili abo wewenaki ito ihilawa liyebo wewenakiya elowa jikilae.
36 E o que ceifa recebe galardão, e ajunta fruto para a vida eterna; para que, assim o que semeia como o que ceifa, ambos se regozijem.
37 Sa-ideko wewena makolimo yuha okaiyoko, wewena makolimo mida numuda lekaka noiye liki likaka niabo ga maya woko ulolotekolaiye.
37 Porque nisto é verdadeiro o ditado, que um é o que semeia, e outro o que ceifa.
38 Asako edimoya li yuha amiki mida numuda litae loko doli hekobo maya ne. Wewena malokasiya yowanu liki li yuha ikayoko alo o molokaiyo, edimo yowanunipomidana ihilawa maya aha likae.
38 Eu vos enviei a ceifar onde vós não trabalhastes; outros trabalharam, e vós entrastes no seu trabalho.
39 Loko liyoko, Samaliya menamamo saina-painahena nemo oko moloko obo monawane maya muki lo soto molokaiye loko wetome oko lo biyoko, aya ebaku wewenamasiya elikiki Jisesidamuya elewole iki data kiminabo ne.
39 E muitos dos samaritanos daquela cidade creram nele, pela palavra da mulher, que testificou: Disse-me tudo quanto tenho feito.
40 Sa-iki data kikiki aya wewenamasiya Jisesimaki magoina minatune likayoko, Jisesi maya loweki makoki yupekaya aya wewenamaki magoina nebo ne.
40 Indo, pois, ter com ele os samaritanos, rogaram-lhe que ficasse com eles; e ficou ali dois dias.
41 Sakoya magoinaya minoko Jisesimamo monoka lo biyoko, muki wewenamasiya eliki emesalo molae.
41 E muitos mais creram nele, por causa da sua palavra.
42 Sakiya aya menamamidana sa-liki li me: Emokahoya ada wetome okaniyoko malokalitaya eludawo maya ne. Sa-udawo maya neboya, oloti maya eimola Jisesikaho epaloti lokaiyoko elekune. Liki emoya wehe loko muki numuto namato wewenasida lahelamibo nesauti lilimitiye loko lo mololetaibo we maya ne loko ele elewole okune, liki lae. 5 Jen 33:19; Jos 24:32 9 Eja 4:1-5; Nih 4:1-2
42 E diziam à mulher: Já não é pelo teu dito que nós cremos; porque nós mesmos o temos ouvido, e sabemos que este é verdadeiramente o Cristo, o Salvador do mundo.
43 Jisesikahoya adaya Omaimidana epaloti ga lokaka we makolimo eimola numudala ebalau netiboya ilimi napa amikilae. Loko libo nenako, Jisesima loweki makoki yupekago edimoki minokoko akuya le Galeli mikauka wiye.
43 E dois dias depois partiu dali, e foi para a Galiléia.
44 — ausente —
44 Porque Jesus mesmo testificou que um profeta não tem honra na sua própria pátria.
45 Galeli ebakuka wiyoko, omutoko esenipo vobetaibo holi onawa maya nisiyoko, Jelusalemu numuto yowanu libolawa maya mudai-minabo nenako, ilimi molikayoko, Kana numutokaya omutoko Jisesikaho aha noma le waeni no lolo ibo numutoka maya wiye.
45 Chegando, pois, à Galiléia, os galileus o receberam, vistas todas as coisas que fizera em Jerusalém, no dia da festa; porque também eles tinham ido à festa.
46 Sakoya woko neyoko, Kapaniyamu numutokaya kiyape makomidana ipala saina elokaiyoko,
46 Segunda vez foi Jesus a Caná da Galiléia, onde da água fizera vinho. E havia ali um nobre, cujo filho estava enfermo em Cafarnaum.
47 Jisesi maya Judiya ebakuka hulikoko aku le wili jeko Galeli ebakuka maya nonisiye liki layoko, elekoko, aya kiyape maya ipalama helekolo anada nohiyoko, Jisesida maya ilime-loko Kana numutoka wetuwe loko Jisesi nebotoka woko ekewake o-minoko liyoko,
47 Ouvindo este que Jesus vinha da Judéia para a Galiléia, foi ter com ele, e rogou-lhe que descesse, e curasse o seu filho, porque já estava à morte.
48 Jisesimamo edimoya api-napi noyoko, mudaha nemo ganeya eli likaka amae.
48 Então Jesus lhe disse: Se não virdes sinais e milagres, não crereis.
49 Loko liyoko, maya wemamo we lalo nesa yamalae, ipaneya helekatiyo, enemane oko lumudanae.
49 Disse-lhe o nobre: Senhor, desce, antes que meu filho morra.
50 Loko liyoko, Jisesimamo sa-loko lo miye: Emoya aha woiko, ipaka maya alo haka lokaiyo. Loko liyoko, aya wemamo Jisesida gala maya elewole oko ata kekoko akuya le wili jeko wiye.
50 Disse-lhe Jesus: Vai, o teu filho vive. E o homem creu na palavra que Jesus lhe disse, e partiu.
51 Sakoya nowiyoko, go maya lokaiyoko, elekelela wemasiya anuloka ninisiki ipaka maya alo haka lokoko ne.
51 E descendo ele logo, saíram-lhe ao encontro os seus servos, e lhe anunciaram, dizendo: O teu filho vive.
52 Liki layoko, haka libo onawamuya loka iyoko, aijo maya ho le yohotekolaiyoko, 1 kilokulo maya mumusikasi nesa elaibo maya suwotaiyoko sinoko opa naiye.
52 Perguntou-lhes, pois, a que hora se achara melhor. E disseram-lhe: Ontem às sete horas a febre o deixou.
53 Liki layoko, aya wemamo ipalada onawalamuya sa-loko eliye: Aya onawalo wehe loko Jisesimamo noli heko ipaka maya alo haka lokaiye libo onawalo maya wehe loko nenae. Loko lokoko menakipalale oluholalekiya Jisesidamuya elewole iki data kebo ne.
53 Entendeu, pois, o pai que era aquela hora a mesma em que Jesus lhe disse: O teu filho vive; e creu ele, e toda a sua casa.
54 Aya nesaya Jisesikaho Judiya ebakukati niseko Galeli ebakuka woko oliwaki nesa elewoleya lolo iyoko lowetiye. 44 Mat 13:57 45 Jon 2:23 46 Jon 2:1-11
54 Jesus fez este segundo milagre, quando ia da Judéia para a Galiléia.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 4, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.