1 {Načelniku godbe; s strunami, za globoke glasove. Psalm Davidov.} Gospod, v jezi svoji me ne karaj, niti v srdu svojem me ne kaznuj.
2 Milosten mi bodi, Gospod, ker opešal sem, ozdravi me, Gospod, ker preplašene so kosti moje
3 in duša moja je preplašena silno – ti pa, o Gospod, doklej?
4 Povrni se, Gospod, otmi dušo mojo, reši me zaradi milosti svoje.
5 Kajti spomina nate v smrti ni, v grobu kdo bi te slavil?
6 Utrujen sem v zdihovanju svojem, vsako noč močim s solzami posteljo svojo, plava mi ležišče v solzah preobilih.
7 Otemnelo je od žalovanja oko moje, postaralo se je zbok zatiralcev mojih.
8 Poberite se od mene vsi, ki delate krivico, ker Gospod je slišal mojega joka glas.
9 Slišal je Gospod prošnjo mojo, Gospod sprejme molitev mojo.
10 Osramočeni bodo in silno se preplašijo vsi sovražniki moji, odriniti morajo v sramoti naglo.