Jó 24
ACV: A Conservative Version (SM_SLOCHRASKA) vs ARC
ARC Almeida Revista e Corrigida 2009
1 Zakaj ni vnaprej določil Vsemogočni sodnih rokov? in zakaj ne vidijo, kateri ga poznajo, njegovih sodnih dni?
1 Visto que do Todo-Poderoso se não encobriram os tempos, por que não veem os seus dias os que o conhecem?
2 Krivičniki prestavljajo mejnike, plenijo črede in jih sebi pasejo.
2 Há os que até os limites removem; roubam os rebanhos e os apascentam.
3 Osle sirotam odganjajo in vdovam jemljejo v zastavo vole.
3 Levam o jumento do órfão; tomam em penhor o boi da viúva.
4 Ubožce pehajo s cest, krotki, kar jih je v deželi, se morajo skrivati vsi.
4 Desviam do caminho os necessitados; e os miseráveis da terra juntos se escondem.
5 Glej, kakor divji osli v pustinji hodijo ubožci na delo svoje, marljivo iščoč plena: puščava jim daje hrane za njih otroke.
5 Eis que, como jumentos monteses no deserto, saem à sua obra, madrugando para a presa; o campo raso dá mantimento a eles e aos seus filhos.
6 Na polju žanjejo žito krivičnikovo in paberkujejo v njegovem vinogradu.
6 No campo, segam o seu pasto e vindimam a vinha do ímpio.
7 Nagi leže vso noč, ker nimajo obleke, in nimajo odeje v mrazu.
7 Ao nu fazem passar a noite sem roupa, não tendo ele coberta contra o frio.
8 Lijak z gora jih premoči, in ker nimajo strehe, se oklepajo skalovja. –
8 Pelas correntes das montanhas são molhados e, não tendo refúgio, abraçam-se com as rochas.
9 Siroto od prsi trgajo krivičniki, in kar ima na sebi ubožec, jemljejo v zastavo. –
9 Ao orfãozinho arrancam do peito e aceitam o penhor do pobre.
10 Goli hodijo, brez oblačila, in lačni nosijo bogatinom snope;
10 Fazem com que os nus vão sem veste e aos famintos tiram as espigas.
11 v njih hramih jim morajo delati olje, tlačijo v tlačilnici in žeje se suše.
11 Dentro dos seus muros fazem o azeite; pisam os lagares e ainda têm sede.
12 Iz mesta se sliši ječanje umirajočih, in duša ranjencev vpije. A Bog tega ne šteje za nepristojnost!
12 Desde as cidades gemem os homens, e a alma dos feridos clama; e, contudo, Deus lho não imputa como loucura.
13 Drugi pa so sovražniki svetlobe: njenih potov ne poznajo, na njenih stezah ne ostajajo.
13 Eles estão entre os que se opõem à luz; não conhecem os seus caminhos e não permanecem nas suas veredas.
14 Ob jutranjem svitu vstaja razbojnik, mori ubožca in potrebnega, in po noči je kakor tat.
14 De madrugada se levanta o homicida, mata o pobre e necessitado e de noite é como o ladrão.
15 In oko prešeštnikovo čaka, da nastane mrak, češ: Nobeno oko me ne zagleda, in krinko si dene na obraz.
15 Assim como os olhos do adúltero aguardam o crepúsculo, dizendo: Não me verá olho nenhum, e oculta o rosto,
16 V temi vdirajo v hiše; po dnevi se zapirajo, svetlobe ne poznajo.
16 nas trevas minam as casas que de dia assinalaram; não conhecem a luz.
17 Kajti najbolj črna tema jim je vsem jutro, ker vsak izmed njih je vešč grozotam črne teme.
17 Porque a manhã, para todos eles, é como sombra de morte; porque, sendo conhecidos, sentem os pavores da sombra da morte.
18 Hiter je v teku svojem po površju vodá; njih delež je proklet na zemlji; ne hodi več po poti proti vinogradom.
18 São ligeiros sobre a face das águas; maldita é a sua porção sobre a terra; não voltam pelo caminho das vinhas.
19 Suša in vročina odpravita snežnico: enako šeol tiste, ki so grešili.
19 A secura e o calor desfazem as águas da neve; assim desfará a sepultura aos que pecaram.
20 Mati pozabi takega, črvadi bo dobro teknil, ne bodo se ga več spominjali; tako bo strta kakor drevo nepravičnost
20 A madre se esquecerá deles, os vermes os comerão gostosamente; nunca mais haverá lembrança deles, e a iniquidade se quebrará como a árvore.
21 tistega, ki je plenil nerodovitno, ki ni rodila, in vdovi ničesar ni storil dobrega.
21 Afligem a estéril que não dá à luz e à viúva não fazem bem;
22 Bog pa z močjo svojo dolgo vzdržuje mogočneže; marsikateri še vstane, ko je že obupal nad življenjem.
22 até aos poderosos arrastam com a sua força; se eles se levantam, não há vida segura.
23 Bog mu daje varnosti, in on se naslanja nanjo; toda oči Njegove so nad njih poti.
23 Se Deus lhes dá descanso, estribam-se nisso; seus olhos, porém, estão nos caminhos deles.
24 Stopijo visoko, a malo le, pa jih ni več; zvrnejo se, smrt jih pograbi kakor vse druge, posečeni bodo kakor dozoreli klasovi.
24 Por um pouco se alçam e logo desaparecem; são abatidos, encerrados como todos os outros e cortados como as pontas das espigas.
25 Ni li tako? Kdo dokaže, da lažem, in dene v nič govor moj?
25 Se agora não é assim, quem me desmentirá e desfará as minhas razões?
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Jó 24, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.