Romanos 9
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Kilisitoꞌ evenele nouvoniꞌ nenako nemuꞌ nene loloniꞌ gamazi mene soza lamo laminetoꞌ lolosuve. Ee, Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ neꞌmo nene neniꞌ luꞌne gaꞌneuꞌ hize eleꞌ ogo neivo aꞌmine mene loloniꞌ gamazi nene mo gamazi laminekovoꞌ neive lo gele nouve.
1 Ayu i Keriso wabinamaim tur anababatun ao, men abifufuwenamih. Anayabin dogorou naniyan atatatam Anun Kakafiyin ebibasit ayu abisa ao.
2 Naza neniꞌ zuho Isilaeleꞌ alevemuꞌ mulumo naba gelo muheleꞌine geleꞌmo geleꞌmo vo nouve.
2 Ayu dogorou wanawanan yababan awan karatan, naatu baiyufarir isan abiwa’an men ekakaram.
3 Nemuꞌ nene naza giluvo me misubouꞌ makaꞌ noneꞌ aleve neze zuho Isilaeleꞌ aleve hize eleꞌ o-ngedaaꞌ aka nene ma minidiniko engiꞌ mukikumuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do nguꞌ izelive lo Kilisitoda giꞌmizo nouvongutiꞌ nene izo huko Oꞌmosoꞌmo usiꞌ ize-nedavo vo tolovo uvodine.
3 Anayabin ayu au sabuw, biyau finimu turin naatu au rara anababatun, i wabihimaim mi’itube God tao rarafu. Naatu Keriso’one hita’afuru’umu atatit nabin,
4 Aꞌmine aleve nene Isilaeleꞌ aleve nene nizave. Engiꞌ aꞌmine zuho gehepeve nene Oꞌmosoꞌmo neniꞌ izipahaꞌne zuho ve lo do tiꞌ ive nene nizave. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi amuzo labanaꞌve ningave nesi nene nizave. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo igi mili ilizangumuꞌ lo huko-ngidive nesi nene nizave. Idoꞌ eze louꞌ gamaziꞌve ngimive nesi nene nizave. Idoꞌ Oꞌmoso opoꞌni lilizaniꞌ aka gihile ngelebizo idoꞌ initeꞌ do lisiheꞌ o-ngedelesa salani gamazi lo-ngidive nesi nene nizave.
4 saise Israel sabuw yawas hitab, God natunatunamih hitamatar: ana marakaw, ana obaibasit, ana obaiyunen tur hitab, kwafiren anababatun, naatu ana omatanen isah tirerereb.
5 Aꞌmine Zuda ve nene gomuꞌ guveꞌine gelaaꞌ unive mukiꞌ Abalahamule Mosele engikutiꞌ nene sotoꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ Kilisitoꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ sotoꞌ ineꞌza helala evenetatiꞌ sotoꞌ ineꞌ nene mo aꞌmine zuhoti vaniseutiꞌ sotoꞌ ineꞌ ve. Idoꞌ Kilisitoꞌ aza initeꞌ mataꞌ mukitoꞌ Guvelesi ve minive mino mo Oꞌmoso ne neive. Eze opoꞌni loꞌmo vo minesoꞌ nene mo huko vamivo opoꞌni lo mine do volonive ne neize. Mo neꞌmino miniliho.
5 Nati sabuw hai a’agir kwafe’en i Hebrew big ana kik owe’owen, imaim gin tanay boro tanan Keriso ana tufuw ana’an tanatit. God akisinamo sawar etei ana bonawiyenayan tanabora’ara’ah wanatowan wanatowan. Amen.
6 Idoꞌ naza Isilaeleꞌ aleveutiꞌ mukiꞌ nene Kilisitoꞌnimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amave noluvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo aꞌmine Isilaeleꞌ alevemuꞌ lineꞌ gamazi nene vo haza ogave noluvoba asi Isilaeleꞌ aleveti vaniseutiꞌ sotoꞌ igaꞌ ave mukiꞌ nene Isilaeleꞌ aleve gehepeve nene ma minisaꞌmangumuꞌ nene luve.
6 Baise God ana omatanen i men ta baifuwenamih, mar etei i yabih temamatar. Iti ao anayabin Israel sabuw etei hai tufuw ana’an i Israelane hitufuw, baise etei’imak boro men hinan Israel sabuw hinamataramih.
7 Idoꞌ ma nene Abalahamuꞌ aꞌvopilemoꞌ zuho mukiꞌ nene izipahala zuho gihile mukiꞌ nizavoba asi Oꞌmosoꞌmo Abalahamuꞌni tiꞌ lo lo-imidoꞌ nene neive: Isakaꞌ aꞌvopilemokovoꞌ nene geiꞌ izipaha zuho gihile ve lo-ngedelone.
7 Na’atube Abraham ana rara’ane hitutufuw men etei Abraham natunatunamih. Bukamaim God iti na’atube eo hikirum inu’in kwaso’ob. “O natu Isaac ana rara’ane iti omatanen abit boro i hinab.”
8 Neꞌmine lo-ngedeloneꞌ nene adoꞌ eveneꞌ mukiꞌ sotoꞌ igaꞌ adiꞌmine igi haza sotoꞌ igaꞌ ave nene Oꞌmosoꞌmi izipahala ve lo-ngedelonivoba asi Oꞌmosoꞌmo lo huko lineꞌ gamaziloꞌ eꞌmeti sotoꞌ ave engikovoꞌ nene Oꞌmosoꞌmi izipahala ve lo-ngedelesune.
8 Tur iti na’atube ana kubuna kwananowar, God natunatun i men Abraham ana rara’amaim hitutufuw akisih ebowabowamih. Baise sabuw iyab omatanenane hitutufuw God natunatun i nati sabuw.
9 Idoꞌ aꞌmine Oꞌmosoꞌmo lo huko lineꞌ gamazi nene tiꞌ lo neive: Idise mene minosa gamene mauꞌ nene tineꞌ molo gohi okuvo Salaꞌ aza nene gipele gedeleseive.
9 Anayabin God Abraham iti na’atube eomatan, Veya ayai’iya’imaim boro ana matabir naatu Sarah boro nataub kek orot nayai.
10 Idoꞌ Abalahamuꞌ aꞌvopilemokutikovoꞌ nene Oꞌmosoꞌmi zuho do kegese-ngidineꞌ nevoba Isakaꞌ aꞌvopilemoꞌ zuhoutikisi nene ma do kegese-ngidineꞌ ve. Aꞌmine avoteho Isakaꞌ aza Lepekaꞌni nene lobeꞌ izipe gede imineꞌ ve. Idoꞌ aꞌmine izipeti meꞌnibo nene hamoꞌ minineꞌza
10 Men nati akisin baise kwana’itin, Rebecca auman toub kek kikif ya, tamah ta’imon ata’agir Isaac.
11 — ausente —
11 Anakubuna gewas kwananowar, kek kikif wanawanahimaim kek ta bai ana kok abisa yayakitifuw isan, naatu Rebecca iu, “Kek ain boro tain isan nabow.” Kek i men hitufuw,
12 — ausente —
12 naatu men sawar ta gewasin o kakafin hisinafumih, baise i ana yayakitifuwen tafanamaim bat ta rubin. Men i hai bowabowamaim ta rubinimih, en.
13 Idoꞌ neve nene monoꞌ godolouꞌ Oꞌmosoꞌmo tiꞌ lo lineꞌ gamaziloꞌ nene vo daave:
13 Bukamaim hikirum inu’in kwaso’ob, “Jacob i ayu abiyabuw, baise Esau i ayu abifa’ifai.”
14 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo nene neꞌmine ogaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ nene nadive lolone. Oꞌmosoꞌmo ogaꞌ neineꞌ nene mo lisiheꞌ amive lolobe. Oꞌove. Mo kekeꞌ neꞌmine ma lamolosune.
14 God isan boro mi’itube tanao? I bowabow kakafin orot? Aiyabin anababatun!
15 Asiꞌve Oꞌmoso neꞌmo Moseꞌni nene tiꞌ lo lo-imineꞌ ma ve:
15 Anayabin Moses isan eo, “Ayu orot babin yait ta anarurubin i boro anakabibir.”
16 Nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ mamuꞌ neniꞌ ve lo do kegese-ngedelineꞌ nene angiseꞌine giladotiꞌ nehe idoꞌ ingine igi mili minaaꞌ naadotiꞌ nehe nene ma do molo do kegese-ngedesaꞌmive. Asi Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ muhelete ningosa isete izaaꞌ neineꞌ monovoꞌve neꞌmovoꞌ nene eiꞌ ve lo do kegese-ngedeleseive.
16 Isan imih sawar etei i men it sabuw takokok o tabowabowamaim emamatar, baise sabuw iyab God ana kokomaim ekakabibirih.
17 Idoꞌ mene noluvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo Halaoꞌni lo-imineꞌ gamazi monoꞌ godolouꞌ tiꞌ li gizikaniꞌ gamazi maloꞌ nene vo dave:
17 Anayabin Buk Atamaninamaim hikirum inu’in, Moses Egypt hai aiwob orot isan eo, “Anayabin iti isan ayu abora’ahi efan yatetoro’ot ayara’ahi. Saise ayu au fair wanawanamaim anayai nabow naatu ayu wabu nara’at tafaram tutufin etei hinanowar.”
18 Neꞌmino neineꞌ nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo iseꞌine ize-ngedelove lo gelelive nene iseꞌine ize-ngedosa aza gamaziꞌve gili hulilizangumuꞌ luꞌine do aꞌmanapa o-ngedelove lo gelelive nene ha luꞌine do aꞌmanapa o-ngedeleseive.
18 Isan imih, God ebiyasisir sabuw iyab baibais tekokok boro nibaisih, baise sabuw iyab dogoroh efofokar boro niwa’an hinafokar.
19 Neꞌmino neineꞌ nenako lingine tiꞌ li li-nimilisave: Oꞌmosoꞌmo neꞌmine ogaꞌ neineꞌ nenako eveneꞌ laza nene eiꞌ lulouꞌ gelaaꞌ neineꞌ initetoꞌ nene do peleseveꞌ izaatoꞌ lisiheꞌ amo aꞌmine gelaaꞌ neidokovoꞌ nene eꞌmeto vaaꞌ nouneꞌ nenako nemuꞌ nene nanitekumuꞌ goloso gelo lihime molo-ledaaꞌ neive.
19 Kwa orot ta ayu isau boro iti na’atube inao, “Aisimamih God aki ebi’ubari? Yait boro ana kok nakwahir?”
20 Vekizo, lingine nene neꞌmine li li-nimilisaniꞌza lingine nene haza vetesi Oꞌmoso neve nene eꞌmenga li-imilizadoꞌ lisiheꞌ i nizahe. Idoꞌ initeꞌ ma loloꞌ ilineꞌ nene aꞌmine initeliꞌmo loloꞌ o-delivemuꞌ nene ha tiꞌ lo lo-delihe: Gaza nene neꞌmino loloꞌ o-nedamilinako nanimuꞌ neꞌmino loloꞌ o-nedane lo ha lilihe.
20 O i yait, orot maiyow aisim God awan kuyayafutifut? Noukwat men karam boro ana bu’urayan isan nao, ‘Aisim iti na’atube ibu’uru?’
21 Idoꞌ misubo somo loloꞌ ogaꞌ ive misubo do vaꞌvaꞌ ogo molokidotiꞌ nene linge ma do somo lamineꞌ gidi naniꞌ nene ma loloꞌ ogosa aꞌmine hamoꞌ misubo mautiꞌ linge ma do haza somo meniꞌve lemo minineꞌ nesi nene loloꞌ ilineꞌ nene lisiheꞌ amilihe. Oꞌove. Eiꞌ luloloꞌ nene initeꞌ laminekisi golososi nene ha lisiheꞌ o neivo loloꞌ oloseive.
21 Orot noukwat bu’irayan i akisin ana kokomaim me ta’imonamaim noukwat boro rou’ab nabu’ir, ta hiyuw ana noukwat, ta veya maiyow baitab isan ana noukwat.
22 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo aꞌmineꞌmine ogaꞌ neive. Aza nene neniꞌ nizeboloꞌ molaniꞌ nene ngelebizekuvo eveneꞌ nete neniꞌ amuzoꞌne nene ningi gililizave lo gele mino aꞌmine somo goloso neꞌmine mini eiꞌ izeboloꞌ molaaꞌ neineꞌ aleve vi tolovo ilizadoꞌ do sotoꞌ ineꞌ aleve nene gozopotiꞌ ha ninge mate ngimikoo hongu lo minineꞌ ve.
22 God ana yaso’ar i kok kwanekwan boro sabuw ti’obaiyih. Iyab hisisinaf kakaf isan tagurusih, saise ana fair imaim hita’itin, baise nati efanin i yatenub wainab bairi hima.
23 Neꞌmino minineꞌ nene eveneꞌ somo lamineꞌ neꞌmine minikevo iseꞌine ize-ngedelive adoꞌ gomukutiꞌ eiꞌ emeni dameni lamineꞌ atoliꞌmine ogo minineꞌ nene dalizadoꞌ do vaꞌvaꞌ o-ngidive nete nene aꞌmine Oꞌmosoꞌmi emeni dameni lamineꞌ tamineꞌ vaiꞌ gikiꞌ ogo neineꞌ nene ningilizave losa neꞌmino minineꞌ ve.
23 Iti na’atube sinaf, saise i ana marakaw bonamanamarin ti’obaiyit tata’itin naatu ana sabuw iyab kabibirih bairi ana marakaw faram isan rurubinih auman tataso’ob.
24 Eiꞌ ve lo elese molo leleꞌmize molave lelikumuꞌ nene noluve. Aꞌmine elese molo-lidive nene Zuda ve lelikutikovoꞌ nomive. Asi heta atoꞌ veutikisi nene ma neꞌmine o-ngidineꞌ ve.
24 Anayabin it sabuw i God ea’afit, men Jew sabuw akisih, baise Ufun Sabuw auman ea’afih.
25 Neꞌmine ineꞌ nene eiꞌ lineꞌ gamazi polohete Hoseaꞌ tiꞌ lo gize neidoꞌ nene vo dave:
25 God ana tur iti na’atube eo Hosea ana Bukamaim kirum.
26 Idoꞌ lengiꞌ nene neniꞌ eveneꞌne zuho nizamave lo lo-ngimuvoda nene
26 Nati efamaim God eo, “Kwa i men ayu au sabuw.” Baise i boro nao, “Kwa i God ma’ama wanatowanin natunatun.”
27 Idoꞌ polohete Isaiaꞌ aza Isilaeleꞌ alevemuꞌ nene tiꞌ lo lo sotoꞌ ineꞌ ve:
27 Isaiah Israel sabuw isah tur rererebamaim eo, “Kwa Israel sabuw i tor ana dones na’atube, God boro matan ta’amo niyawasih.
28 Neꞌmino eveneꞌ ngomosiꞌ do nguꞌ izavo lukuvo nalizaniꞌ nene Guvelesi veꞌmo liteꞌ lo eiꞌ misuboꞌveuꞌ aleveliti goniꞌine gele osuꞌ lo lihime ngemo osuꞌ lilidiꞌmo nene ngomosikovoꞌ ma lukuvo nalisave.
28 Anayabin, Regah i saise’ewat esisinaf sabuw tafaramamaim tema’am etei boro marta’imon baimakiy nitih nasawar.”
29 Ee, Isaiaꞌ gamazi ma gomukutiꞌ tiꞌ lo lo sotoꞌ idoꞌ nene vo dave:
29 Marasika iti tur Isaiah eo, “Regah Fairin men agir hai durun ta ebihamiy i, it boro tatan bar merar Sodom naatu Gomorah hairi bi’afiyih na’atube ti’afiyit.”
30 Neꞌmine ogo neineꞌ nenako nelotiꞌ nene laza tiꞌ lo gelelesune: Ve lisiheꞌ liliꞌ ilizaniꞌ akamuꞌ viseꞌ amave heta atoꞌ ve ma nete aꞌmine aka nene ningi ikeve. Aꞌmine aka nene ezemuꞌ gele eleꞌvoleꞌ okunivo Oꞌmosoꞌmo ve lisiheꞌ ve lo-ledaaꞌ neineꞌ akamuꞌ nene noluve.
30 Tur yomanin boro iti na’atube tanao, Ufun Sabuw i men ofafar hinuwih hibai imaim God hai ef mutufurin rouw eorerebamih, baise abisa Keriso isah sisinaf hitumatum imih God hai ef mutufurin rouw eorereb.”
31 Aꞌmine heta atoꞌ ve nene neꞌmine ikeha Oꞌmosoꞌmi evenele zuho Isilaeleꞌ aleve nete nene louꞌ gamaziloꞌ eꞌmetelonidotiꞌ nene ve lisiheꞌ loloꞌ olobe li neꞌmine ilizaniꞌ aka nene viseꞌ aniꞌza mo kekeꞌ ma di gihile izamaniꞌ ve.
31 Baise Israel sabuw ofafar hinuwih hinotanot hai ef i mutufor hirouw hio, baise en, anayabin i ofafar eo’omaim hisisinaf.
32 Nanitekumuꞌ di gihile izamave. Di gihile izamaniꞌ nene Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogosavoꞌ nene do gihile izesoꞌ o neive lamisa asi leliꞌ gono dalonidotikovoꞌ nene do gihile izelesune li di gihile izilisa aniꞌ neꞌmo nene mo di gihile izamaniꞌ ve. Ingine monoꞌ godolouꞌ eveneꞌ zodohoꞌ izi limi ingalizaniꞌ gehenimuꞌ gizi nizadoꞌ nene zodohoꞌ izi limi inganiꞌ ve.
32 Ana’an aisim? Ana’an i men baitumatumamaim hibat, baise abisa i hisisinafumaim hibat. Imih a rousukusukunen ana kabayamaim ah rusukun hire.
33 Aꞌminemuꞌ Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi nene tiꞌ li gizi nizave:
33 Bukamaim hikikirum na’atube,
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.