Atos 27

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Pauloꞌ aza Italia misubouko vilive li li huki alingeꞌ nene ami vanu hadeti neti gizebo ve ma gulive Zulioꞌ aza gizebo o-ngedo ngeleꞌmizo vilive li Pauloꞌnisi idoꞌ nalatoꞌ ve linge masi anauꞌ milaniꞌ. Aꞌmine gizebo ve nene aza ami mulise ma guvelesi ve Kaesaleꞌni ve laniꞌ muliseutiꞌ minineꞌ.
1 Logo que foi determinado que embarcássemos para a Itália, Paulo foi entregue com outros presos a um centurião da coorte Augusta, chamado Júlio.
2 Anauꞌ milikevo ngeleꞌmizo vo sipiuꞌ nazasi makaꞌ dizune. Aꞌmine sipi nene Adalamitio ebetatiꞌ ogavo aꞌmine sipi nene Asia misubouꞌ guvo noso gahevela numuno ebeꞌ vaiꞌ minidoꞌ vilive likevo dizo vuneꞌ. Idoꞌ Makedonia misubouꞌ Tesalonika ebekutiꞌ ve ma gulive Alisitakoꞌ nene lezesi makaꞌ vuneꞌ.
2 Embarcamos num navio de Adramito que devia costear as terras da Ásia, e levantamos âncora. Em nossa companhia estava Aristarco, macedônio de Tessalônica.
3 Sipiuꞌ ongo mino goꞌ lavo vo Sidoni ebeta hetelune. Hetelo Zulioꞌ aza Pauloꞌni nasahiliꞌ o-do zogo veꞌve zuho vo ningavo nasahiliꞌ i-dilizave lo gele emavo vineꞌ.
3 No dia seguinte, fazendo escala em Sidônia, Júlio, usando de bondade com Paulo, permitiu-lhe ir ver os seus amigos e prover-se do que havia de necessário.
4 Vo zogo ve ningo tineꞌ molo ogavo gohi sipiuꞌ dizo aꞌmine ebeꞌ hulo novunivo vuneꞌ akalatiꞌ hepeꞌ naba elavo Kipilo ailani adavala neivo hepeꞌ naba elamineꞌ liginela ivileꞌ ogo vovoꞌ vovoꞌ ogo
4 Dali, fazendo-nos ao mar, fomos navegando perto das costas de Chipre, por nos serem contrários os ventos.
5 guvo noso hukoꞌmo vo Kilikia misubo idoꞌ Pamahilia misubo gahevela ledo vo Mila ebeta Likia Misubouꞌ vo hetelune.
5 Tendo atravessado o mar da Cilícia e da Panfília, chegamos a Mira, cidade da Lícia.
6 Hetelo aꞌmine sipiutiꞌ lemo neloꞌ Alekisadilia ebetatiꞌ sipi ma ogo minineꞌ nene Italia misubouko volosa neivo amiliti gizebo ve neꞌmo leleꞌmizo vo aꞌminguꞌ dizo
6 O centurião encontrou ali um navio de Alexandria, que rumava para a Itália, e fez-nos passar para ele.
7 ongovo otevoꞌ ogo silibe oꞌmo vo zou zou lo vovoꞌ vovoꞌ ogo Kinidoꞌ ebeꞌ gahevela ogo hetelo hepeꞌ naba ilidiꞌmo volosa unida nene vo pelo vamoloneꞌ ogavo adava gahevela lemo vo Keleta ailani neꞌmi mumunouko hepeꞌ elamida vo Salomone ebeꞌ ivileꞌ ogo vune.
7 Por muitos dias navegamos lentamente e com dificuldade até diante de Cnido, onde o vento não nos permitiu aportar.
8 Noso gahevela do noalito silibe oꞌmo vo vo Lasea ebeꞌ gahevela ebeꞌ ma gulive Sipi Igi Minaaꞌ Ebeꞌ Lamineꞌ ve laniꞌ neloꞌ vo gahevela minune.
8 Fomos então costeando ao sul da ilha de Creta, junto ao cabo Salmona. Navegando com dificuldade ao longo da costa, chegamos afinal a um lugar, a que chamam Bons Portos, perto do qual está a cidade de Lasaia.
9 Gamene haꞌna ogo vavo Zuda velite nosoꞌ niteꞌ malise igaꞌ aniꞌ gamene nesi ivileꞌ okunivo neꞌmo hepeꞌ naba elo guvo noso velo mono sipi do goloso o-ngedaaꞌ ineꞌ gamene noalitivo imineꞌ molo volonekisi goloso ogaloneꞌ neivo Pauloꞌ gaꞌine do tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
9 Passara o tempo - já havia passado a época do jejum - e a navegação se tornava perigosa. Paulo advertiu-os:
10 Eꞌe, vekizo, volobe lo giluvoniꞌza vamolonidoꞌ o neive. Nene guvo nosoliꞌmo sipiuꞌ dizo dovoꞌ hilingizevoꞌ ogavo goꞌ heneni nganenivoꞌ goloso ilivoba laza evenekisi nosouꞌ lemo helelobe lo giluvo geni ogave.
10 Amigos, vejo que a navegação não se fará sem perigo e sem graves danos, não somente ao navio e à sua carga, mas ainda às nossas vidas.
11 Neꞌmine lineꞌza sipiloꞌ dalizave lo gono gamazi lo-ngedaaꞌ ivesi idoꞌ sipi melehosi gamazi atoꞌ likesivo amiliti gizebo ve gilineꞌ Pauloꞌ gamazi lemavo setalitisi gamazi dizavo aꞌmidoꞌ gele daniꞌ.
11 O centurião, porém, dava mais crédito ao piloto e ao mestre do que ao que Paulo dizia.
12 Neꞌmine ogavo laza minuneꞌ ebeꞌ nene hepeꞌ naba elelineꞌ gameneuꞌ sipi nene lamineꞌ minaaꞌ ebeꞌ minamineꞌ nenako nemuꞌ nene sipiuꞌ minaniꞌ eveneꞌ vaiꞌ gidini nete ingine aꞌmine ebeꞌ nene hulo volone li gamazi li hukaniꞌ. Idoꞌ Keleta ailani gahevela sipi minaaꞌ ebeꞌ gohi ma neineꞌ gulive Hoinika nene hepeꞌ naba elelineꞌ gameneuꞌ haleke minaaꞌ ebeꞌ lamineꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ aꞌmida ha vo hetelelobe ha voꞌ nalone li gilaniꞌ.
12 O porto era impróprio para passar o inverno, pelo que a maior parte deles foi de parecer que se retornasse ao mar, na esperança de chegar a Fenice, para passar ali o inverno, por ser esse um porto de Creta, abrigado dos ventos do sudeste e do nordeste.
13 Tiꞌ li gilisa gilaniꞌ nene adavalatiꞌ hepeꞌ ngomo zou zou lo apiꞌ ogo elavo lunida ha volosune li gili sipi di giliꞌ limikaniꞌ initeꞌ nene di hozi li di milikevo Keleta ailani gahevela novunivo
13 Soprava então brandamente o vento sul. Julgavam poder executar os seus planos. Levantaram a âncora e foram costeando de perto a ilha de Creta.
14 vo hotoꞌ amunivo ailaniutiꞌ mumu gehegehe naba gulive hoꞌ dizaaꞌ ida ezalatiꞌ lomaaꞌ ive mumu gehegehe amuzovesi sotoꞌ ogo
14 Mas, não muito depois, veio do lado da ilha um tufão chamado Euroaquilão.
15 sipi do velepeꞌ izelineꞌ ogo ngelo aka do hehe lamoloneꞌ ogavo alamo hulokunivo hepeliꞌmo do vivo gopo aka vineꞌ.
15 Sem poder resistir à ventania, o navio foi arrebatado e deixamo-nos arrastar.
16 Ailani ngomo gulive Kauda helala neivo hepeꞌ elamineꞌ liginela novunivo kanu ngomo ma geleleheꞌ uneꞌ nene nosouꞌ lemelineꞌ ogavo geꞌnebe gono do
16 Impelidos rapidamente para uma pequena ilha chamada Cauda, conseguimos, com muito esforço, recolher o batel.
17 geleleheꞌ ogo sipi nabauꞌ do molo idoꞌ sipi nene etalive lo nalaꞌ vodo vodo ogo izo do giliꞌ lune. Neꞌmine ogo gepeliꞌmovoꞌ o minineꞌ ebeꞌ ma gulive Siliti nela vo goloso ogalone lo sipiliꞌmi initekisi seli lingesi hepeliꞌmo do nguꞌvosalive lo apaso do molokunivo sipi nene haza minivo gopo aka vuneꞌ.
17 Içaram-no e, depois, como meio de segurança, cingiram o navio com cabos. Então, temendo encalhar em Sirte, arriaram as velas e entregaram-se à mercê dos ventos.
18 Neꞌmine ogavo hepeꞌ amuzoꞌvesiliꞌmo sipi do voziuꞌ vomiuꞌ o-do minineꞌ. Neꞌmine neivo goꞌ lavo heneni linge nene guvo nosouꞌ di huli huliꞌ aniꞌ.
18 No dia seguinte, sendo a tempestade ainda mais violenta, atiraram fora a carga.
19 Neꞌmine igi gohi goꞌ lavo gamene seto hamo ogavo angiseꞌine aꞌinedunuꞌ igi sipiꞌmi initeꞌ mataꞌve lingelatiꞌ aꞌmineꞌmine igi di huli huliꞌ aniꞌ.
19 No terceiro dia, atiramos para fora com as nossas próprias mãos os acessórios do navio.
20 Hoꞌ ikeꞌni sonohiꞌ nene labanaꞌ elamivo hepeꞌ naba elo leliꞌ nene do voziuꞌ vomiuꞌ o-lidivo neꞌmine ogo minuneꞌ nene gamene ngomosikisi nomive. Nemuꞌ nene akala nevo ma vo lamineꞌ volosune lo giluneꞌ nene alamosa moda goloso olosune lovoꞌ giluneꞌ ve.
20 Ora, não aparecendo por muitos dias nem sol nem estrelas e sendo batidos por forte tempestade, tínhamos por fim perdido toda a esperança de sermos salvos.
21 Neꞌmine igi mini nosoꞌ niteꞌ ni guni nami nizavo gamene haꞌna ogo vavo Pauloꞌ nene oto vo vovoꞌninguꞌ mino tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Vekizo, naꞌmo Keleta ailani hulamo minelone luvoniꞌ nene gili dalizanako gili damaniꞌ ma ve. Gili dadini lezela mulumo niteꞌ mene sotoꞌ amidine. Idoꞌ heneni nganenite nene ma vo gopo amidine.
21 Desde muito tempo ninguém havia comido nada. Paulo levantou-se no meio deles e disse: Amigos, deveras devíeis ter-me atendido e não ter saído de Creta, e assim evitar esse perigo e essas perdas.
22 Idoꞌ gamazi ma lo-lengemekuvo gililo. Idiꞌnise lengehelele izamivo lamini minilo. Eveneꞌ hamokisi goloso amolosune. Sipivoꞌ goloso oloseive.
22 Agora, porém, vos admoesto a que tenhais coragem, pois não perecerá nenhum de vós, mas somente o navio.
23 Neniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gelekeleꞌ gipele mino naza opoꞌni laaꞌ uvoniꞌ Oꞌmosoꞌne neꞌmo angeloꞌve ma aizeꞌ holukaꞌ nenita imiselavo
23 Esta noite apareceu-me um anjo de Deus, a quem pertenço e a quem sirvo, o qual me disse:
24 ogo tiꞌ lo lo-nimive: Pauloꞌ gaza guvo nosomuꞌ nene golise gelamozo. Gaza Loma veti guvetinesi ve naba Kaesaleꞌ veleloꞌ nene ha vo otelesane lo Oꞌmosoꞌmo nolineꞌ nenako akakaloꞌ initeꞌ hamoliꞌmosi ma do goloso o-gedamivo mo lamineꞌ vo hetelelesane. Idoꞌ gelezo. Oꞌmosoꞌmo geikumuꞌ ve lo gezesi makaꞌ sipiuꞌ nizave mukiꞌ inginesi guvo noso ngebelamivo haza vi hetelilisave lo nolive.
24 Não temas, Paulo. É necessário que compareças diante de César. Deus deu-te todos os que navegam contigo.
25 Neꞌmine lo lineꞌ nemuꞌ vekizo muludinguꞌ lamineꞌ gililo. Oꞌmosoꞌmo lo-nimineꞌ gamazi nene gihile izeleseive lo gele nouve.
25 Por isso, amigos, coragem! Eu confio em Deus que há de acontecer como me foi dito.
26 Ne neiha sipi neꞌmo vo ailani maloꞌ hizo giliꞌ loloseive.
26 Vamos dar a uma ilha.
27 Neꞌmine lo lavo Adilia guvo nosouꞌ hepeliꞌmo ha leleꞌmizivo gopo aka novunivo salele setaꞌ ogo vavo holukaꞌ ongo velepetoꞌ sipiloꞌ gono dave ingine misubo ma do avitoꞌ ogo noso gahevela noube li gilaniꞌ.
27 Já estávamos na décima quarta noite, pelo mar Adriático, quando, pela meia-noite, os marinheiros pressentiram que estavam perto de alguma terra.
28 Neꞌmine li nalaꞌ hulikevo noso hemuvoloꞌ lemavo aꞌmine nalaliꞌmi haꞌnaꞌve nene ve maliꞌmo gatineꞌ nene vo foti (40) mita ineꞌ. Neꞌmine igi ngomo ma nivi nalaꞌ gohi hulo gatineꞌ nene vo teoti (30) mita ineꞌ.
28 Então, atirando a sonda, perceberam que a profundidade era de vinte braças. Depois, um pouco mais adiante, viram que era de quinze braças.
29 Neꞌmine gatavo sipi nene geheni veletoꞌ do vo izo giliꞌ lo etalive li gili ngehelele izavo sipi isevelatiꞌ sipi di giliꞌ li-daaꞌ aniꞌ initeꞌ nene setaꞌve setaꞌve hulikevo lemavo goꞌ la la li Oꞌmosola li nizavo
29 Temendo que déssemos em algum recife, lançaram quatro âncoras da popa, esperando ansiosos que amanhecesse o dia.
30 sipiloꞌ gono dave sipi huli golise volone li gili kanu ngomo apasi nalatunuꞌ guvo nosouꞌ hulikevo nolimivo soza li tiꞌ li laniꞌ: Laza sipi velela sipi di giliꞌ li-daaꞌ aniꞌ initeꞌ ma hulo minelesa noune.
30 Imediatamente, os marinheiros procuraram fugir e, sob o pretexto de largar as âncoras da proa, lançaram o bote ao mar.
31 Neꞌmine li nilavo Pauloꞌ aza amiliti gizebo veꞌinesi idoꞌ eze amiꞌve zuhosi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Aꞌmine ve ingine sipiuꞌ minamilizaniꞌ nene lingine ngeli lukuvo ma namilisave.
31 Paulo disse ao centurião e aos soldados: Se estes homens não permanecerem no navio, não podereis salvar-vos.
32 Tiꞌ lo lavo ami ingine sipi nabatiꞌ kanu ngomo nene huki hulikevo gopo aka vineꞌ.
32 Os soldados cortaram, então, os cabos do bote e deixaram-no cair.
33 Neꞌmine ogavo Pauloꞌ aza goꞌ lolosa neivo eveneꞌ mukiꞌ nosoꞌ niteꞌ ma nalizave lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nosoꞌ niteꞌ nami gizebo igi nizavo salele setaꞌ ogo vavo okodine hulikeze.
33 Enquanto ia amanhecendo, Paulo encorajou a todos que comessem alguma coisa, e disse: Já faz hoje catorze dias que estais em jejum, sem comer nada.
34 Nosoꞌ niteꞌ ni giliꞌ likevo do amuzo molo-lengede minivo aka voloneꞌ nene okodine ngomosi ma do goloso amivo lisiheꞌ ogo vo hetelelesune.
34 Rogo-vos que comais alguma coisa, no interesse de vossa vida, porque nem um cabelo da cabeça de alguém de vós perecerá.
35 Neꞌmine lavo mukilite ningi nizavo nosoꞌ niteꞌ ma do Oꞌmoso opoꞌni lo do gito apiꞌ ogo naniꞌ.
35 Tendo dito isso, tomou do pão, pronunciou uma bênção na presença de todos e, depois de parti-lo, começou a comer.
36 Navo ningi muluꞌninguꞌ lamineꞌ gili aꞌmineꞌmine igi inginesi nosoꞌ niteꞌ naniꞌ.
36 Com isso, todos cobraram ânimo e puseram-se igualmente a comer.
37 Idoꞌ aꞌmine sipiuꞌ minuneꞌ eveneꞌ nene tu hadeti sevedi sikisi neꞌmine minuneꞌ ve.
37 No navio éramos ao todo duzentas e setenta e seis pessoas.
38 Nosoꞌ niteꞌ no gatude ogavo sipi geni amilive li viti gihile nene sipiutiꞌ eheluꞌ mili huli nosouꞌ nosouꞌ aniꞌ.
38 Depois de terem comido à vontade, aliviaram o navio, atirando o trigo ao mar.
39 Neꞌmine ikevo goꞌ lo labanaꞌ noilivo misubo ma ninganiꞌza zaaꞌ ebeꞌ nehe li ningi lamineꞌ amaniꞌ. Guvo noso gahevela nene zovoꞌ izo kebili galalaꞌ ikevo ngipu lineꞌ neꞌmino minida nene gepe lamineꞌ vaiꞌ neivo ninganiꞌ. Ningi do volonidoꞌ o neivo ma laza sipi nene do vo aꞌmine gepeloꞌ do dizo hulolone li gilaniꞌ.
39 Afinal, clareou o dia. Os marinheiros não reconheceram a terra, mas viram uma enseada com uma praia, na qual tencionavam encalhar o navio, caso o pudessem.
40 Neꞌmine li gili sipi di giliꞌ laaꞌ aniꞌ initeliꞌmi nalava nene huki huli aꞌmine sipi do giliꞌ laaꞌ aniꞌ initeꞌ nene guvo noso hemuvoloꞌ nizada ha minilizave li hulaniꞌ idoꞌ sipiꞌmi sitiaꞌve setatoꞌ nalaꞌ di giliꞌ laniꞌ nene apasi huli seliꞌve nene ngomo ma di patelikevo hepeliꞌmo gepela hiluluꞌ ogo do novivo
40 Levantaram as âncoras e largaram ao mesmo tempo as amarras dos lemes. Desfraldaram ao vento a vela mestra e rumaram para a praia.
41 vo sevetoꞌ hize giliꞌ logavo sipi goloꞌve nene misubouꞌ hize giliꞌ lavo guvo noso neꞌmo velo ogo sipi isevela izo itineꞌ.
41 Mas deram numa língua de terra, e o navio encalhou aí. A proa, encalhada, permanecia imóvel, ao mesmo tempo que a popa se abria com a força do mar.
42 Izo etavo ami ingine nene nalatoꞌ ve gulo anese izi misubola vi golise vikelizave li ngebele geseꞌ olone li lovo gizaniꞌ.
42 Os soldados tencionavam matar os presos, por temerem que algum deles fugisse a nado.
43 Lovo gizikevo gizebo veꞌine aza Pauloꞌni bilikelizave lo gelo neꞌmine amilizave lo oꞌve lo-ngedo eveneꞌ gulo anese izaaꞌ monovo ningikave ingine guvo nosouꞌ olutoꞌ mozeꞌ mozeꞌ igi gomuꞌ mili gulo anese izi vi kelala vilizave lo
43 O centurião, porém, querendo salvar Paulo, impediu que o fizessem e ordenou que aqueles que pudessem nadar fossem os primeiros a lançar-se ao mar e alcançar a terra.
44 eveneꞌ lingela alingeꞌ mili linge ma palani maloꞌ dizi mini linge ma sipi izo itidoꞌ dizi mini kelala vilizave lineꞌ. Lavo neꞌmine ogo laza mukitoꞌ do goloso amo lamineꞌ vo kelala hetelune.
44 Os demais, uns atingiram a terra em tábuas, outros em cima dos destroços do navio. Desse modo, todos conseguiram chegar à terra, sãos e salvos.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 27, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.