Atos 23

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Pauloꞌ aza gisili hize mino tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Neze zuhokizo, naza neniꞌ luꞌnemuꞌ giluvo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ laminekovoꞌ vevese minivo mine do dizuvoniꞌ idiꞌnise ne aꞌmineꞌmino nouve.
1 Paul nuw Kaniser itihkikin naatu eo, “Taituwau ayu au yawas tutufin etei God matanamaim men kafa’imo erekasiy auman ama na iti boun titamih.” Paul Jerusalem kanisel nahimaimbat tibibabatiy|alt="Paul speaking to council in Jerusalem" src="cn01975B.tif" size="col" loc="Act 23.1" copy="©1978 David C. Cook Publishing Co." ref="23.1-6"
2 Neꞌmine lo nolivo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba Ananiaꞌ aza Pauloꞌ minineꞌ avita minave tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine veleloꞌ izilevo.
2 Iti na’at eo basit Firis Gagamin wabin Ananias orot iyab Paul sisibinamaim hibatabat awan roufoforamih iuwih.
3 Lo lavo Pauloꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza lukauꞌ guhoꞌ novineꞌ geiꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gebeleleseive. Gaza nene Moseꞌ lo huko lineꞌ akaloꞌ neleꞌmizo molalove lo nolaneꞌza aꞌmine lo huko lineꞌ gamazi nene avutoꞌ ogo nibililizave lo goꞌine noizabe.
3 Baise Paul iu, “God o awa boro narufofoforen, yumat rah ana sis! O baibabatiyenayan orot wai, aisim o taiyuw ofafar ibai awau roufoforenamih sabuw kubiyunih!”
4 Tiꞌ lo lavo aꞌmidoꞌ minavete tiꞌ li li-imaniꞌ: Oꞌmosoꞌmo eleꞌmize molavo evenetoꞌ medelo mino initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba ma nenako eze nanimuꞌ dovoꞌ ledevoꞌ nane.
4 Orot Paul sisibin hibatabat hio, “O God ana Firis Gagamin isan men tur kakafih inao’omih!”
5 Likevo Pauloꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Lingine zuho gizebo o-lengedaaꞌ ive guvelesi ve dovoꞌ ledevoꞌ amozo li gizikevo neineꞌ ma nenako aza nene evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba neive lo giluvodini neꞌmine lo ma lamuvodine.
5 Paul iyafutih eo, “Teutuwau ayu men aso’ob i Firis Gagamin. Buk Atamaninamaim eo, ‘O men tur kakafin a sabuw hai bonawiyenayan isan inao’omih.’”
6 Neꞌmine lo kanisole muliseutiꞌ ve linge ma nene Sadukaioꞌ eveneꞌ idoꞌ linge ma Halisaioꞌ eveneꞌ minaniꞌ nemuꞌ gelo gamazi naba lo kanisole aleve tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine neze zuhokizo, neze izeꞌne avoꞌnemote nene Halisaioꞌ aleve nizave idoꞌ nazasi nene Halisaioꞌ ve nouve. Helakutiꞌ otaaꞌ nene neive lo gelo nouvoniꞌ nemuꞌ nene gonitoꞌ neleꞌmizi nimilave lineꞌ.
6 Imaibo nati ana maramain Kaniser sabuw Paul inanih, sabuw nati’imaim hiruru’ay afa i Sadducee afa i Pharisee, naatu Paul Kaniser sabuw isah fanan aumetawat eaf eo, “Teituwou! Ayu i Pharisee, naatu Pharisee orot natun. Ayu iti baibatiyen efanamaim abatabat anayabin abitumatum morobone misir maiye ana nuhufot abai ama’am isan!”
7 Neꞌmine lo lavo Halisaioꞌ alevesi Sadukaioꞌ alevesi gamaziꞌineꞌmo lovoꞌninguꞌ ogavo vi eza ema vaniꞌ.
7 Iti na’atube eo ana maramaim, Pharisee naatu Sadducee bairi hitarayouw higam naatu kou’ay hikusib.
8 Sadukaioꞌ aleve ingine hele noloningutiꞌ otaaꞌ idoꞌ angeloꞌ idoꞌ heta ve neꞌmine initeꞌ nomive li laaꞌ navo Halisaioꞌ aleve ingine neꞌmine initekumuꞌ initeꞌ gihile ve li laaꞌ naniꞌ nemuꞌ vi eza ema vaniꞌ.
8 Anayabin Sadducee tibitumatum sabuw moroboyah boro men hinamisir maiye, naatu tounamatar men tema’am naatu afiy auman en. Baise Pharisee it sawar tounu etei isah tibitumatum.
9 Neꞌmine ikevo muliseꞌninguꞌ gilili ngololoka li Halisaioꞌ aleveukotiꞌ monoꞌ monovo apizi ngimaaꞌ ave linge ma oti amuzo mili tiꞌ li laniꞌ: Mene veꞌmi lihimemuꞌ giluneꞌ ma nomive. Angeloꞌ nizaniꞌ idoꞌ Oꞌmosoꞌmidatiꞌ initeꞌ maliꞌmo gamazi lo-eme nolineꞌ nene nadive lo lolone.
9 Naatu gamin gagamin na’in matar, Ofafar bai’obaiyenayah iyab Pharisee ana kou’ay himisir fanah sib higam hio, “Paul i men abisa ta kakafin sinafumih, men taso’ob afiy o tounamatar ta na hairi hio.”
10 Neꞌmine li gopoꞌ napa gamazi li lolize gamazi likevo amiliti guveꞌinesi ve naba aza nene Pauloꞌni izi giti hulilizahe lo ehelele izavo ami lo-ngemavo igi kanisoleliti vovoꞌningutiꞌ eleꞌmizi di numuꞌninguko vaniꞌ ve.
10 Gamin ra’at sasa, naatu baiyowayah hai orot ukwarin bir eo, Paul boro hinarab hinatensisib, naatu baiyowayah iuwih hire hin kou’ay wanawanan hirun Paul umahine hiba’aruwih hibai hina hai bar hiyari’ay.
11 Neꞌmine ikevo holukaꞌ ingi nizavo Guvelesi veꞌmo Pauloꞌ neida sotoꞌ o emo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Golise gelamo luka amuzo molavo minezo. Zelusalemi numuda neniꞌ gamaziꞌne lo soto sotoꞌ ogaꞌ abe. Aꞌmineꞌmine ogo Loma ebeta lo sotoꞌ olosane.
11 Nati gugumin Regah na Paul sisibinamaim bat eo “Koufair inab! Jerusalemamaim ayu isou i’orereb na’atube inan Rome imaim ef ta’imon inasinaf inaorerereb.”
12 Neꞌmine lo lavo goꞌ lavo Zuda ve di bizi lovo gizi Pauloꞌni belelone li nosoꞌ niteꞌ malise aniꞌ. Olihe belamo nosoꞌ niteꞌ idoꞌ noso naloneꞌ nene Oꞌmosoꞌmo usiꞌ ize-lidivo li laniꞌ.
12 Marto, marauman Jew sabuw afa hina hita’imon hiyakitifuw naatu omatanen hiwa’an harew o bay men hinaa hinatom hinama’am Paul hinarab namorobabo.
13 Aꞌmine gamazi li hukave nene foti (40) neꞌmine ivileꞌ igi minavete li hukaniꞌ ve.
13 Sabuw iyab Paul asabunin isan hiyayakitifuw nah etei i 40 na’atube tafanamaim auman.
14 Li huki evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ gizebo vesi nizada vi heteli tiꞌ li li-ngimaniꞌ: Pauloꞌni belelesa olihe belamo nosoꞌ niteꞌ malise ogo minelone lo lo hukokune. Idoꞌ aꞌmine lo hukuneꞌ gamazi gele damoloneꞌ nene Oꞌmosoꞌmo usiꞌ ize-lidivo lo lo hukokune.
14 Imaibo hin firis ukwarih naatu regaregah ai’in biyah hitit hio, “Aki etei omatanen fokarin a’obaifaro bay boro men anaa anama nan Paul ana’asabun imaibo boro bay anaa.
15 Neꞌmine li lingine kanisolesi amiliti guveꞌinesi ve nabala gamazi tiꞌ li hulikevo vilive: Gaza Pauloꞌni leliꞌ muliseuko imiselanivo alive. Gamaziꞌve lavo gele lamineꞌ olonize. Neꞌmine li golo izikevo gamazitine gelo neꞌmine ogavo laza Pauloꞌ nene akaloꞌ navo gohoni ongo belelone.
15 Isan imih boun aki akokok kwa naatu Kaniser bairi tur kwaniyafar Rome Baiyowayan isan Paul nab kwa isa nare nan. Kwanifuw taiyuwin biyanamaim nuwet gewas kwanarouw kwanao nare nan. Baise aki boro efamaim anawa’ir anama’am nanan ana’asabun.”
16 Neꞌmine likevo Pauloꞌ alunoloꞌmi gipele aza gohoni ingalizaniꞌ gamazi laniꞌ nene gelo vo amiliti numunguꞌ dizo omolohine Pauloꞌni nene lo-imineꞌ.
16 Baise Paul rubin babin natun hiyayanuw nowar basit na barik bar tit run Paul ana tur eowen.
17 Lo-emavo Pauloꞌ aza amiliti gizebo ve ngomo nene asi lo-do tiꞌ lo lineꞌ: Gipe mene guvelesi ve naba neida eleꞌmizo vanivo gamazi ma lo-emelive.
17 Naatu Paul sorodiy orot ta isan eaf na iu, “Iti monokai kwabai kwan baiyowayan ukwarin biyan, i tur ta boro ana tur na’owen.”
18 Lavo aza guvelesi ve naba neida eleꞌmizo vo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nalaꞌ numunguꞌ neive Pauloꞌ aza asi lo-nemoo gipe mene geiꞌ gamazi lo-gemelove nolize nemuꞌ eleꞌmizo geita vozo lavo eleꞌmizo nouve.
18 Baiyowayah hai orot gagamin monokai bai in baiyowayan ukwarin biyan tit eo, “Dibur orot Paul eaf arun orot iti abai o isa anan anayabin i boro tur ta nao inanowar.”
19 Neꞌmine lavo guvelesi ve naba aza gipeliꞌmi analoꞌ do eleꞌmize abazaꞌ ogo mino longoꞌ o-do lineꞌ: Nani gamazi lo-nemelesa labe. Lo-nemezo.
19 Baiyow hai ukwarin orot uman bai nawiy nabin akisihimo hin naatu ibatiy, “O abisa kukokok boro inao ananowar?”
20 Lo longoꞌ o-davo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Zuda ve ingine Pauloꞌni aizeꞌ nene kanisoletida eleꞌmizo lomanivo eze monovo gohi viseꞌ ogo gele lamineꞌ olone li longoꞌ i-gidilisa gamazi di hamoꞌ naze.
20 Orot iya’afut eo, “Jew orot gagagamih etei hibasit maras boro o hinifefeyani Paul inab inare Kaniser hai kou’ayomaim ana yare hinanuwetamih, baise nati i hai baifuwen.
21 Igi nilavo ma gele ngemamozo. Engikutiꞌ eveneꞌ foti (40) mini aꞌminguꞌ gohisi imineꞌ mili nizave. Ingine nete nosoꞌ niteꞌ namo idoꞌ noso namo malise gehepeve o mino Pauloꞌni belosa noso niteꞌ nalone li lovo gizi gohoni niingi geiꞌ gamazimuꞌ gapepeꞌ igi gizebo i nizave.
21 Imih hai tur men inanowar, anayabin orot etei 40 tafanamaim auman boro efamaim hinawa’ir hinama hinakaif. Iti oro’orot i omatanen fokarin hio baifaro bay harew hairi boro men hinaa, hinama’am Paul hina’asabunibo bay hinaa harew hinatom. Etei i sinafumih hiyabuna sawar o anot abisa inao’o i hima tekakaif.”
22 Neꞌmine lavo gelo guvelesi ve naba aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gamazi lo-nemaneꞌ nene lo-nimuve lo eveneꞌ masi lo nese nese ogo lo-ngemamozo lo gipe nene lo-emo imiselineꞌ.
22 Baiyowayan ukwarin eo, “Men yait ta ana tur ina’owen abisa io anonowar.” Naatu orot iyafar tit in.
23 Neꞌmine lo guvelesi ve naba aza amiliti gizebo ve setaꞌ asi lo-ngemo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine li-ngimikesivo ami misubouꞌ aka vilizave nene tu hadeti (200) idoꞌ hosi ize meheneloꞌ vilizave nene sevedi (70) idoꞌ goholoꞌ dalizave nene aꞌmineꞌmine ogo tu hadeti (200) neꞌminete di vaꞌvaꞌ igi mini holukaꞌ naeni (9) kiloku Kaesalea ebeta vilizave.
23 Baiyowayah hai orot gagamih rou’ab eafih hina iuwih eo, “Baiyowayah 200 kwanabow, horse ana orot etei 70, naatu 200 ahay bowayah, kwanabobuna boun gugumin nine korok iti tafaram kwanihamiy kwanan Caesarea kwanatit.
24 Idoꞌ di goloso i-damavo lamineꞌ ha neivo eleꞌmizi ngamani naba Helikiꞌ neida vilizangumuꞌ nene Pauloꞌni hosi linge ma di vaꞌvaꞌ i-dilo.
24 Horse ta Paul kwanitin afe’en namare naatu kwanatafafar gewas kwanab kwanan Gawan Felix biyan kwanatit kwanitubar.”
25 Neꞌmine lo lo-ngemo luhuvo niteꞌ tiꞌ lo gizineꞌ:
25 Imaibo baiyowayah hai ukwarin mare fef kirum eo.
26 Naza Kalaudioꞌ Lisiaꞌ nGamani naba Helikiꞌ geiꞌ gopoꞌni nolo luhuvo niteꞌ mene tiꞌ lo nogize-giduve.
26 “Ayu Claudius Lysias, O Felix gawan orot gewas
27 Gaza guvekasi ve naba make, ami ingine ve nene ma eleꞌmizi nivave. Aza nene Zuda ve ingine analoꞌ dii bili hililisa navo naza nene Loma ve neive lo gelo ami ma ngeleꞌmize do vo aꞌningutiꞌ ipeꞌ ogo do uꞌ izuneꞌ ve.
27 Iti orot i Jew sabuw hibai kafa’imo
28 Do uꞌ izo bililisa aniꞌ nene nani lihimeꞌvemuꞌ neꞌmine i-dilisa nahe lo neꞌmi monovo gelelove lo gelo eleꞌmizo engiꞌ kanisoleliti muliseuꞌ eleꞌmizo lomuvoniꞌ.
28 Ayu akok i ataso’ob yabin
29 Eleꞌmizo lomo goniꞌ i-di laniꞌ gamazi giluvoniꞌ nene eiꞌ laaꞌ ineꞌ gamazi nene engiꞌ louꞌ gamaziꞌine lidoꞌ vo miliseꞌ osaꞌmive li goniꞌ i-daniꞌza lihimeꞌve apaso bele helelonidoꞌ lisiheꞌ o minineꞌ initekumuꞌ nehe nalaꞌ numunguꞌ hulo-delonidoꞌ lisiheꞌ o minineꞌ initekumuꞌ nehe neꞌmine initekumuꞌ goniꞌ i-damave.
29 Anunuwet men abisa kakafin iwa’an
30 Neꞌmine lo gelo engikutiꞌ eveneꞌ linge ma ingine gohoni ingi aꞌmine ve belelone laniꞌ nene gelo geita imiselekuvo novive. Idoꞌ gonitoꞌ eleꞌmizi nimilave nene geiꞌ vekaloꞌ gamazi li sotoꞌ ikevo geleline lo lo-ngemekuvo alisave.
30 Naatu
31 Luhuvo niteꞌ neꞌmine lo gizo ngemavo gamaziꞌve gili di ami ingine aꞌmine holukaꞌ nene Pauloꞌni eleꞌmizi Adipatili ebeta limi hetelaniꞌ.
31 Baiyowayah hai bowabow hibitih na’atube hisinaf, Paul hibai gugumin wanawanan hinawiy hin kakafih hai wawa’ir ana sou Antipatris imaim hitubar.
32 Limi nihetelavo goꞌ lavo ami linge tineꞌ mili numuꞌnida ikevo hosi izeloꞌ vave ingine Pauloꞌni eleꞌmizi vaniꞌ.
32 Naatu marto baiyowayah ahiwat himatabir maiye hina yarir bar hitit, baise horse hai orot i Paul hinawiy bairi hin.
33 Eleꞌmizi vi Kaesalea numuda heteli luhuvo niteꞌ ma nene ngamani naba imi Pauloꞌnisi anauꞌ milaniꞌ.
33 Hinawiy hina Caesarea hitit fef gawan hitin naatu Paul auman hibai hirun umanamaim hiyai.
34 Neꞌmine ikevo luhuvo gato misuboꞌvemuꞌ longoꞌ o-dineꞌ. Longoꞌ o-davo aza Kilikia misuboukotiꞌ ve nouve lavo gelo
34 Gawan fef iyab naatu Paul ibatiy ana tafaram menane na, naatu Paul ana tafaram Silisia’ane rouw eo nonowar ana maramaim
35 tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gonitoꞌ geleꞌmizi milaaꞌ ave ingine igi hetelikevo geiꞌ gamazika gelelove. Neꞌmine lo amiliti aꞌninguꞌ molo lo-ngemavo Helodeꞌ numuꞌve nabauꞌ hulimiki gizebo i minaniꞌ ve.
35 eo, “Ayu boro a kamabiy sabuw hinanabo inao anowar.” Imaibo iuwih hibai hin gawan ana bar gagaminamaim dibur bar hiyari’y.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.