1 Coríntios 15
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Neze zuhokizo, gomuꞌ lo-lingimuvoniꞌ monoꞌ gamazi lamineliꞌmi monovomuꞌ nene gohi lo-lengemelove. Aꞌmine gamazi neve lo-lengemekuvo lingine gili daniꞌ ve. Idoꞌ aꞌmine gamazi neve nene idisesi ha di giliꞌ li nizaniꞌ ve.
1 Taitu, boun i akokok tur gewasin abinan kwanowar, imaim yawas kwabai, naatu imaim kwabatabatkikin isan nuhi akukusib.
2 Idoꞌ aꞌmine gamazi di minaniꞌ neꞌmo Oꞌmosoꞌmo do lunguꞌ izelidoꞌ nene mini milisa nene nizave. Ee, idoꞌ lingine gamazi lo-lingimuvodoꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi gili daniꞌ nene vo haza amivo aꞌmine gamazi gehepeve nene di giliꞌ li minilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do lunguꞌ izeleseive.
2 Iti tur gewasinamaim kwa iyawasi, imih tur abinan kwanonowar kwanabubukikin, baise men kwanabubukikin kwa a baitumatum boro nan yabin en namatar.
3 Idoꞌ gomuꞌ lo-lingimuvoniꞌ monoꞌ gamazi lamineliꞌmi monovomuꞌ gohi lo-lengemelove luvoniꞌ nene nemuꞌ luve: Monoꞌ gamazi lamineꞌ ganaꞌ apiꞌ ogo gelo do goꞌzekuvonikovoꞌ nene lo-lengemo neutiꞌ nene dizo minineꞌ gamazi neꞌmino ve lo tiꞌ lo lo-lingimuvoniꞌ ve: Monoꞌ godolouꞌ Kilisitoꞌnimuꞌ gizadoꞌ eꞌmeto leliꞌ lihimetemuꞌ hilineꞌ ve.
3 Ayu abisa abaib i kwa isa aya’abun, naatu nati tur ana’an gagamin i iti, Keriso it ata bowabow kakafin isan morob, Bukamaim eo na’atube.
4 Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo helavo galese izi-dikevo gamene sito hamo mino galeseutiꞌ oteleseive li monoꞌ godolouꞌ polohetelite gizadoꞌ eꞌmeto neꞌmine ineꞌ ve.
4 Hibai hin hubemaim hiyai, veya tounu ufunamaim misir maiye, Bukamaim eo na’atube.
5 Idoꞌ galesetiꞌ otosa nomono Petoloꞌni sotoꞌ o emavo ningineꞌ. Idoꞌ aꞌmidotiꞌ nene izipahala zuho tuvelu nene sotoꞌ o ngimivo ninganiꞌ ve.
5 Peter isan irerereb, imaibo tur abarayah nah 12 isah irerereb.
6 Nelotiꞌ alingeꞌ nene eze evenele zuho faef hadeti (500) neꞌmine di geseꞌ igi minadokisi eze okoꞌnoloꞌ ninganiꞌ ve. Idoꞌ aꞌmine Izesuꞌ okoꞌnoloꞌ ningave linge ma nene osuꞌ liꞌmi vaniꞌza vaiꞌ goloso nene veꞌinesi haza nizave.
6 Nati ufunamaim veya ta’imon wanawanan ana bai’ufununayah etei 500 tafanamaim auman isah irerereb, moumurih na’in i boun yawasih tema’am baise afa i himorob.
7 Idoꞌ nelotiꞌ nene akunolo Zakoboꞌni sotoꞌ o emosa alingeꞌ nene aposolo mukita sotoꞌ o ngimineꞌ ve.
7 Nati ufunamaim James isan irerereb, imaibo ana tur abarayah etei isah irerereb.
8 Idoꞌ nelotiꞌ naza nene ve goloso mino eze evenele loloꞌ ogo mineloniꞌ gamene nene ivileꞌ goloso ogo nouvo alingeꞌ gehepeve nene aposolo geleꞌmize molalove lo sotoꞌ o nemavo naza aꞌneꞌmine veꞌminesi ninguvoniꞌ ve. Neꞌmino ninguneꞌ nemuꞌ nene hilingutiꞌ mo otaniꞌ neive lo gele eleꞌvoleꞌ o minelone.
8 Uftoro’ot ayu atufuw kokobeya na’atube ama’am isou irerereb.
9 Idoꞌ naza ve goloso loloꞌ ogo nouvodoꞌ aposolo neleꞌmize molangumuꞌ luvoniꞌ nene naza Oꞌmosoꞌmi evenele zuho do goloso o-ngedaaꞌ uve mino aposolo loloꞌ ogo minelodoꞌ lisiheꞌ amo aposolo minanguꞌ lemo mino gizeꞌninguꞌ nouvoniꞌ nemuꞌ nene luvoniꞌ ve.
9 Ayu i tur abarayah etei babahimaim imih ayu i men boro tur abarayan hinarouw hinao, anayabin God ana ekaleisia ai nununih arouw ai’a’akirih.
10 Nemuꞌ luvoniꞌza idise mene aposolo loloꞌ ogo monovoꞌne do atoꞌ ogaꞌ nouvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo lulo lamineꞌ nene lehize-nedo do lamineꞌ o-nididiꞌmo nene nouve. Idoꞌ aꞌmine do lamineꞌ o-nidineꞌ nene vo haza amive. Naza nene gono amuzo molo do aposolo linge mukiꞌ nene ngivileꞌ ogo gono daaꞌ uvoniꞌ ve. Idoꞌ neꞌmine ogaꞌ nouvoniꞌ nene neniꞌ amuzoꞌnedunuꞌ nomive. Oꞌmosoꞌmo neꞌmino do lamineꞌ o-nedaaꞌ neineꞌ neꞌmo aposolo lingela nene ngivileꞌ ogosa gono daaꞌ nouve.
10 Baise God ana manaw ana kabeberamaim ayu tur abarayan amatar, naatu manaw kabeber ayu bitu i men yabin en, baise bowabow gagamin na’in abow, tur abarayah etei ana tabirih, men ayu au fairamaim abowabowamih, baise God ana manaw ana kabeber ayu wanawana’umaim ma ebowabow.
11 Ne neiha naza gono do monoꞌ gamazi lamineꞌ nene lo sotoꞌ olonipe aposolo lingelite li sotoꞌ ilizanipe mukitoꞌ laza Izesuꞌ hilingutiꞌ otive lo gomuꞌ lo-lingimuvoniꞌ neꞌmino hamoꞌ gamazivoꞌ lo-lengemelesune. Idoꞌ lingine ganaꞌ apiꞌ igi monoꞌ gamazi gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ma nene gamazi atoꞌ ma gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nomive. Mo aꞌmine gamazi gehepeve nene gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ma neive.
11 Isan imih i tibibinan naatu ayu abibinan ana itinin i men ta’amih, baise ana’an gagamin i abisa abibinan i kwa kwaitumatum.
12 Neꞌmine aniꞌ ma neineꞌza laza Kilisitoꞌ hilingutiꞌ kululuꞌ izo otineꞌ ve lo lo-lengemaaꞌ nounivo lengikutiꞌ linge malite lingine helakutiꞌ gohi otaaꞌ nene nomive li laaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ laaꞌ nave.
12 Boun aki abibinan ai tur i Keriso morobone mimisir isan ao’o, baise mi’itube’emih kwa afa kwao moroboyah boro men hinayawas maiye hinamisir?
13 Helakutiꞌ otaaꞌ nene nomidiniko Kilisitoꞌ hilingutiꞌ otive gamazi nene gihile minamidine.
13 Morobone misir maiye men nama’am na’at, ana itinin Keriso morobone men misir maiye’emih.
14 Kilisitoꞌ nene hilingutiꞌ ma otamidiniko monoꞌ gamazi laaꞌ nouneꞌ nene gihile nomineꞌ minavo hazamuꞌ lokunivo aꞌmine gamazi nene lingine gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nenako mo hazamuꞌ gili eleꞌvoleꞌ adine.
14 Naatu Keriso morobone men tamimisir maiye na’at, aki ai binan i yabin en, naatu kwa Keriso kwabitumitum auman i yabin en.
15 — ausente —
15 Naatu murumurubih men hinamimisir maiye na’at, aki i God isan abifufuwen. Anayabin Keriso morobone God baiyawasin arouw ao, naatu moroboyah morobone men hinamimisir maiye na’at, nati ebiturobe, God Keriso morobone men iyawas maiye misirimih.
16 — ausente —
16 Morobone misir maiye men nama’am na’at, Keriso morobone men misir maiye.
17 Ee, Oꞌmosoꞌmo hilave nene ma do ote-ngedesaꞌmidiniko Kilisitoꞌnisi nene ma do ote-damidine. Idoꞌ Kilisitoꞌ hilingutiꞌ nene otamo hele osuꞌ lidiniko lingine Kilisitoꞌ lihimete hulo-lidineꞌ ve li gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nene gihile amivo hazamuꞌ gilikevo lihimetine nene ha minivo minadine.
17 Naatu Keriso morobone men tamimisir na’at, kwa a baitumatum i yabin en, naatu kwa i boro’ika bowabow kakafin tafatumi kwatama’ama.
18 Idoꞌ Kilisitoꞌnimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ i mini hilave nesi nene mudise vi tolovo adine.
18 Naatu iban maiye sabuw iyab Keriso wabinamaim himomorob ana itinin i hikasiy na’atube.
19 Idoꞌ laza nene vetesi me misubouꞌ mineloninguꞌ Kilisitoꞌni nene eꞌmeto vo minekunivo aza do lamineꞌ o-ledavo hele noloningutiꞌ gohi otosa minevoꞌ minevoꞌ olosune lo gelo laza gizebo ogo minaaꞌ nouneꞌza me misuboukovoꞌ minevoꞌ alevote osuꞌ lavo mudise hele osuꞌ lokunivo minevoꞌ minevoꞌ ogaꞌ nene minamaaꞌ idiniko eveneꞌ nete lelikumuꞌ nene ingine initeꞌ lamineꞌ goloso sotoꞌ o-ledeleseive li gilaniꞌza mo sotoꞌ o-ngedamoloseive li eveneꞌ linge mukiꞌ muheleꞌine ningaaꞌ aniꞌ ma nene ivileꞌ ivosa leiꞌ nene muhelete naba ningilizadoꞌ lisiheꞌ ivosa minunidine.
19 Keriso wanawananamaim yawas tabai nuhit fot tama’am. Baise ata yawas i iti tafaram akisin isan tanama tananotanot na’at. It i tafaram wananwanan ana gonenet sabuw tamatar.
20 Neꞌmine unidineꞌza neꞌmino nomive. Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi mini hilave mukiꞌ nene Kilisitoꞌ aza gomuꞌ molo ngemo mo laminetoꞌ hilingutiꞌ otineꞌ ve.
20 Baise turobe Keriso i anababatun morobone misir maiye, God ana sabuw iyab himomorob wanawanahimaim Keriso i wan morobone misir.
21 Ee, helaaꞌ nene misubouko leliꞌ haza velatiꞌ sotoꞌ ineꞌ nenako helakutiꞌ otaaꞌ nesi aꞌmineꞌmine ogo evenetatiꞌ sotoꞌ ineꞌ ve.
21 Anayabin orot ta’imon ana sinafumaim morob matar, imih orot ta’imon ana sinafumaim morobone misir maiye matar.
22 Neꞌminemuꞌ noluve: Adamuꞌ aza gomuꞌ molo lemo helaaꞌ monovo do sotoꞌ ivo aꞌvopilemoꞌ mukiꞌ laza helaaꞌ nouneꞌ neꞌmino Kilisitoꞌni nene helelingutiꞌ gomuꞌ molo lemo galeseutiꞌ otelive lo Oꞌmosoꞌmo do ote-dineꞌ nenako Kilisitoda vo giꞌmizunive laza nene hele noloningutiꞌ do ote-ledavo gohi vete gizo oto minelesune.
22 Sabuw etei tamomorob, anayabin Adam ana rara, naatu morobone boro tanamisir maiye anayabin Keriso yawasin ema’am.
23 Ne neiha Kilisitokisi eze evenele zuhosi nene helakutiꞌ nene gopo gomuꞌ otaaꞌ alingeꞌ otaaꞌ amolosune. Kilisitoꞌ nene mo gomuꞌ molo lemo otineꞌ nenako alingeꞌ eze alineꞌ gameneloꞌ nene evenele zuho laza nene vete gizo otelesune.
23 Baise morobone tanamimisir maiye, i boro koumutufuren inu’in na’atube hinabusuruf, wantoro’ot boro Keriso namisir, naatu nanan ana veya sabuw iyab Keriso nowan boro hinamisir.
24 Nelotiꞌ nene gonoꞌve do pelelineꞌ gamene naba sotoꞌ oloseive. Neꞌmine ogavo Kilisitoꞌ aza eze biluvaꞌ i-daaꞌ ave eveneꞌ golosoliti guveꞌinesi vesi idoꞌ ato atoꞌ amuzoloꞌ gizebo igi amuzoꞌinesi minavesi nene mukiꞌ ngivileꞌ ogo do gulupese loloꞌ o-ngedo osuꞌ lo eze evenele zuho nene Oꞌmoso melehi anauꞌ molo-ledavo gizebo o-ledeleseive.
24 Imaibo mar yomanin nan natit, tafaram hai bonawiyenenayah, hai aiwob, hai kaifenayah etei hai fair tutufin Keriso nagugurus ufunamaim, aiwob nab Tamah God nitin.
25 Ee, Guvelesi ve mino gizebo ilineꞌ amuzo eita minamilineꞌ nene aza lovo veꞌve nene ngivileꞌ amilidoꞌ mineleseinako nemuꞌ nene ngivileꞌ ogo do gizeneuko o-ngedosavoꞌ alingeꞌ nene aꞌmine gizebo ilineꞌ amuzo nene melehi anauꞌ hulavo gizebo o-ledeleseive.
25 Naatu Keriso i boro ni’aiwob nanan ana rakit sabuw etei nabow nan an babanamaim nawastanen.
26 Idoꞌ Kilisitoꞌ aza biluvaꞌve mukiꞌ nene do gulupese loloꞌ o-ngedosa alingeꞌ gehepeve nene lovo o lemaaꞌ initeꞌ ma gulive helaaꞌ neꞌmi amuzo nene do hulo akaꞌve hize tileleseive.
26 Naatu uftoro’ot i sawar wabin Morob it ata rakit gagamin boro nagurus nitaiy nare.
27 Idoꞌ initeꞌ mukiꞌ neineꞌ initeꞌ nemuꞌ nene eze gizeneukovoꞌ molavo gelekeleꞌ i-di minilisave li monoꞌ godolouꞌ gizi nizaniꞌ nenako aꞌmine initeꞌ mukiꞌ nene gelekeleꞌ i-di minilisave li gizanguꞌ nene aꞌmine initeꞌ mukiꞌ gipelela do gelekeleꞌ o-ngidive Oꞌmoso nesi nene Kilisitoꞌni gelekeleꞌ o-deleseive li ma gizamaniꞌ nene mo gele none.
27 Anayabin Buk Atamaninamaim eo, “Sawar etei boro nabow an babanamaim naya.” Iti tur Sawar etei an babanamaim yara’iyen rouw eo, i rerereb yan, God men i auman bobar eomih, anayabin God sawar etei boro Keriso ana fair babanamaim naya.
28 Initeꞌ mukiꞌ nene gipele gelekeleꞌ i-di minikevo aꞌmine initeꞌ mukiꞌ do gelekeleꞌ o-ngidive Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mataꞌ mukitokisi idoꞌ nenitokisi nene gizebo ilive lo gipele azasi nene gelekeleꞌ o-deleseive.
28 Sawar hinabow hinan God Natun babanamaim hinaya’ay ufunamaim, Jesu boro Tamah God ana fair babanamaim namare, anayabin sawar etei God bow Natun babanamaim ya, naatu God boro sawar tutufin etei ni’ukwarin ana sabuw etei isah.
29 Idoꞌ helakutiꞌ otaaꞌ nene ma nomidiniko hilavemuꞌ ve li eveneꞌ malite noso hilaaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ hiladine. Helakutiꞌ otaaꞌ nene ma nomidiniko ingine hazamuꞌ holalosune li gili ma hilamadine.
29 Naatu morobone misir maiye en na’at, sabuw iyab moroboyah efanih bapataito hibaib boro abistan hinasinaf? Naatu morobone misir maiye en na’at, aisim sabuw moroboyah efanih taih tuwah hina bapataito tebaib?
30 Idoꞌ laza nene gamene gamene goboni malaꞌ malaliꞌmi lulouꞌ mino helaaꞌ akaloꞌ mine molo gono dodo novuneꞌ nene helakutiꞌ otaaꞌ nene nomidiniko geli geli ogo gono dodo ma vamunidine.
30 Naatu it auman aisim ata yawas takwahir tatit veya matan tayi tabowabow?
31 Guvetesi ve Izesuꞌ Kilisitoꞌnimuꞌ gono duvoniꞌ neꞌmi gihileꞌve lengikumuꞌ nene nolize izaaꞌ nouve lo laminetoꞌ loloniꞌ nene lingine mo gili nizave. Idoꞌ idise mene loloniꞌ gamazi nene aꞌmineꞌmine ogo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ laminetokovoꞌ lolosuve. Naza nene gamene gamene mo helo galese veleloꞌ vokuvongutikovoꞌ nene tineꞌ molo ogaꞌ nouve.
31 Taitu ayu i mar etei morob ana efanamaim ama’am. Anayabin sawar abisa Keriso kwa isa sisinaf imaim ayu kura’ara’ahu iti tur akukurerereb.
32 Idoꞌ eveneꞌ haza ve nete helakutiꞌ otaaꞌ nene nomive li giladoꞌ nene nazasi aꞌmineꞌmine ogo giluvodiniko Eheso numuda mene Kilisitoꞌ gonoꞌve do nouvo eveneꞌ ize gulo loposo gili minave nete nene biluvaꞌ i-nidi nizavo amuzo molo minuvodotiꞌ nene initeꞌ lamineꞌ ma ngelo dalohe. Mo damolosuko lo gelo alamuvodine. Idoꞌ lamineꞌ helakutiꞌ otaaꞌ nene ma nomidiniko geni gono neꞌmine nene gehamo
32 Morob ufunamaim yawas men tama’am, aisim ayu iti Ephesus hai sigarafor bairi atiyow? Abisa ana gewasin boro anab? Morobone misir maiye en na’at.
33 Idoꞌ neꞌmine laaꞌ avela vi giꞌmizikevo gotine izikelizave. Eveneꞌ golosoloꞌ vi giꞌmizilizadotiꞌ nene lutine lengemeni dameni vo goloso oloseive li gizikaniꞌ ma nene lamineꞌ gizi nizaniꞌ neive.
33 Men sabuw hinifufuwi a not hinakwaris. “A ofonah kakafih boro ayawas gewasin hinagurus.”
34 Nemuꞌ nene lingine gopoꞌ napa negi gatine nene gilami gatine gili lamineꞌ igi mini goloso initeꞌ nene mehedine imi lihime daaꞌ monovo nene hulilo. Lingine gililo. Lengikutiꞌ linge ma nene olihe Oꞌmosomuꞌ ngomosi ma gilamave. Neꞌmine i nizangumuꞌ nene longovozo hililizadoꞌ o neive losa noluve.
34 Ukwar kwanabotawiy gewas, ef kakafih kwasisinaf kwanihamiyen, anayabin kwa afa God men kwaso’ob, iti ao, saise kwa biya hina’ohow.
35 Idoꞌ eveneꞌ ma nete tiꞌ li longoꞌ ilisave: Hilave engiꞌ nene nadiꞌ igisa otilizave. Okoꞌnine gelese noloseinako naniꞌmine okoꞌinesi otilizave.
35 Sabuw afa boro hinibatiy hinao, “Moroboyah boro mi’itube hinamisir maiye? Naatu hina mimisir biyah ana itinin boro mi’itube hinab?”
36 Neꞌmine lilinive nene negike lolosane. Initeꞌ zuhoꞌ aineꞌ nene helosavoꞌ nene gohi golo dizaaꞌ neive.
36 Taitu, kwabikoko’aw, ub me yanamaim kutatanum boro men saife nakuboun nayenamih, baise wantoro’ot i boro namorob nare, imaibo nakuboun nayen.
37 Aꞌmine viti zuho nehe initeꞌ maliti zuho nehe zuhoꞌ naniꞌ nene alingeꞌ golo dizelineꞌ okoꞌno neꞌmine nene zuhoꞌ amave. Haza mo zuho initeꞌ nene zuhoꞌ igaꞌ naniꞌ ma neive. Idoꞌ gililo. Aꞌmineꞌmine ogo lazasi nene helo gonoso galeseuꞌ voloneꞌ okodesi nene otamo atoliꞌmine okodesi otelesune.
37 Naatu sanabey ub o ub afa kutatanum i men biyan tutufin kwatatanumimih, baise ro’on, sanabey ro’on o ub ta ro’on.
38 Idoꞌ aꞌmine zuho initeꞌ ato atoꞌ nene Oꞌmosoꞌmo okoꞌine ato atokisivoꞌ neꞌminisa minilisaze lo gilidoꞌ nene do molo do sotoꞌ o-ngedaaꞌ neive.
38 God ub ta’ita’imon biyah hai itinin ta ta i ana kokomaim ya, naatu ub ta’ita’imon biyah anababatun itih.
39 Idoꞌ zuho initeꞌ ato atoliꞌmine minaniꞌ neꞌmino eveneliti okoꞌine nene atoliꞌmine neivo ize guloliti okoꞌine nene atoliꞌmine neivo namaliti okoꞌine nene atoliꞌmine neivo alahaliti okoꞌine nesi atoliꞌmine neivo aꞌmine initeꞌ mukiꞌ nene hamoꞌ okoꞌinesivoꞌ ma minamave.
39 Naatu sawar tafaramamaim biyah finimih auman hai itinin i men ta’imon, biyah i ta ta, orot babin biyah ana itinin ta, haru for biyah ana itinin ta, mamu hai itinin i ta naatu siy i hai itinin ta.
40 Idoꞌ okulumokuꞌ nene initeꞌ ma minikevo idoꞌ misuboukisi nene initeꞌ ma minikevo neꞌmini nizaniꞌ nene okoꞌine ato atoliꞌminesi nene nizave. Ee, okulumokuꞌ minaaꞌ naniꞌ initeliti okoꞌineꞌmi gonolise nene atoliꞌmine neivo misubouꞌ minaaꞌ naniꞌ initeliti okoꞌineꞌmi gonolise nene atoliꞌmine neive.
40 Naatu mar ana biyan itinin ibo ta, na’atube tafaram biyan itinin ibo ta. Baise biyat no mar nowan ana bonamanamarin itinin ibo ta, naatu biyat tafaram nowan ana bonamanamarin ibo itinin ta.
41 Idoꞌ holiꞌmi labanaꞌve nene atoliꞌmine neivo ikeꞌniꞌmi labanaꞌve nene atoliꞌimine neivo sonohiꞌ neti labanaꞌine nene atoliꞌmine neive. Idoꞌ sonohiꞌ neti labanaꞌine nesi nene hamoliꞌmine nomive. Labanaꞌine nene mo ato atoꞌ neive.
41 Veya ibo ana bonamanamarin itinin ta, sumar ibo ana bonamanamarin itinin ta, naatu daman ibo hai bonamanamarin itinin ta, baise daman wanawanahimaim ta’ita’imoh ibo hai bonamanamarin ta ta.
42 Nemuꞌ nene helo otaaꞌ monovo nesi nene hamoliꞌmine ogo neive. Hilaniꞌ okoꞌine galese izaaꞌ nouneꞌ nene vo goloso ogo osuꞌ laaꞌ neive. Idoꞌ hilakutiꞌ otaaꞌ okoꞌine nene vo goloso amoloseive.
42 Baise Moroboyah hinamimisir maiye ana itinin i boro nati na’atube, biyat morob hubemaim tayayare ana veya biyat i emasamas, baise morobone namimisir ufunamaim boro nama wanatowan.
43 Ee, hilaniꞌ okoꞌine nene haza initeꞌ ve lo galese izaaꞌ nouneꞌza hilangutiꞌ otilizaniꞌ nene okoꞌine gonolise laminekisi otilisave. Idoꞌ okoꞌine amuzolo nomineꞌ nene galese izekunivo otilizaniꞌ nene amuzo malehe okoꞌinesi otilisave.
43 Biyat hubemaim tayayare itinin i kakafin, naatu siba’u’un, baise emimisir ana veya itinin i gewasin naatu fairin.
44 Idoꞌ helo galese izaaꞌ okode nene misubo okode ne neive. Idoꞌ galeseutiꞌ otaaꞌ okode nene Okulumoꞌ okodesi otelesune. Idoꞌ misubo okode neineꞌ neꞌmino Okulumoꞌ okodesi neive.
44 Biyat tayayare i tafaram nowan, baise emimisir i mar biyan.
45 Idoꞌ monoꞌ godolouꞌ luhuvo tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma neive:
45 Buk Atamaninamaim hikirum hio na’atube, “Orot wantoro’ot wabin Adam i biyan ana yawas bai,” baise Adam bairou’abin nan i ayubit ana yawas wanatowanin baitit isan na.
46 Minevoꞌ minevoꞌ lemeni daaꞌ monovo nene gomuꞌ sotoꞌ amivo vetesi misubouko mino molo ogaꞌ monovo nene gomuꞌ sotoꞌ ogavosa nelotiꞌ alingeꞌ nene minevoꞌ minevoꞌ lemeni dameni daatoꞌ nene mine molo none.
46 Orot ayubit ana yawas auman ma’am i men mat na, baise orot biyat ana yawasamaim ma’am i mat na, imaibo orot ayubit ana yawasamaim ma’am na.
47 Ganaꞌ sotoꞌ ive nene misubodunuꞌ loloꞌ o-dineꞌ neꞌmo nene misubouꞌ ve minineꞌ ve. Idoꞌ ezeloꞌ medelo alingeꞌ sotoꞌ ive nene misuboutiꞌ sotoꞌ amo Okulumokutiꞌ sotoꞌ ive minineꞌ ve.
47 Orot wantoro’ot Adam i me nowan fofobane matar, baise Adam bairou’abin i marane ra’iy.
48 Misubouꞌ ve leliꞌ okode nene ganaꞌ avoteho misubouꞌ sotoꞌ ive Adamuꞌ eiꞌ okoꞌno neꞌminosavoꞌ nene noneꞌza Okulumokutiꞌ ve Kilisitoꞌ evenele zuho loloꞌ unive laza nene eiꞌ Okulumokuꞌ okoꞌno neꞌmine do minelesune.
48 Sabuw iyab me nowan biyah i orot me’emaim ma’am biyan na’atube, sabuw iyab mar nowan biyah i orot marane rara’iy biyan na’atube.
49 Idoꞌ laza hamo hamoꞌ misubouꞌ ganaꞌ sotoꞌ ogo minineꞌ neꞌmine emeni damenisi noneꞌ neꞌmino gamene ma alingeꞌ lazasi Okulumokutiꞌ limive neꞌmi emeni dameniꞌve neꞌmine do minelesune.
49 Tafaram orot ana ana itinin tabaib na’atube, mar ana orot nanan ana itinin boro tanab.
50 Neze zuhokizo naza laminetoꞌ noluze. Gililo. Misubouꞌ okodesi minuneꞌ nedunuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gizebo inguꞌ ngelo vo holamolosune. Misubouꞌ okode vo tolovo ilineꞌ neꞌmo vo tolovo ami initeꞌ Okulumokuꞌ initeꞌ nene ngelo mo damoloseive.
50 Taitu, abisa ao au yabin i iti, biyat, naatu finimit men karam boro God ana aiwobomaim narun, anayabin biyat i boro namorob namas, imih men karam boro wanatowan ma’am ana efanamaim narun.
51 — ausente —
51 Tain kwanarub gewas, iti tur buriburin anao kwananowar, it etei boro men tanamorobomih, baise ata itinin boro nabotabir bonamanamarin namatar
52 — ausente —
52 tour natut ana veya namanamar ebowabow na’atube, tanimatanubamo biyat nabotabir. Anayabin tour natut ana veya murumurubih etei boro biyah fairin hinamisir, naatu biyah ana itinin boro nabotabir.
53 — ausente —
53 Biyat iti morob emasamas boro nabotabir biyat fairin wanatowan ma’ama’anin namatar.
54 Idoꞌ vo tolovo ogo hele vaaꞌ okode neꞌmo minevoꞌ minevoꞌ ogo minaaꞌ emeni dameni dalineꞌ gameneuꞌ nene monoꞌ godolouꞌ gamazi tiꞌ li gizaniꞌ ma nene vo gihile izeleseive:
54 Biyat iti boun tama’am boro namorob naatu namas, baise morob ufunamaim biyat boro nabotabir nan wanatowan ma’ama ana biyan nab. Imaibo Buk Atamaninamaim hikirum boro nan niturobe,
55 Idoꞌ gaza helaaꞌ neke livileꞌ ilineꞌ amuzoka nene ma nomive.
55 “Morob o a fair menanamaim ema’am boro inisnowah?
56 Idoꞌ aꞌmine helaaꞌ neꞌmi gavoso nene lihime daaꞌ monovo ne neive. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamaziꞌve neꞌmo lihime damaaꞌ ve lo lo neivosa lute neꞌmo lihime daakumuꞌ nene otaaꞌ neive. Idoꞌ nelotiꞌ lihime daaꞌ monovo nene lelita amuzo molo sotoꞌ ogaꞌ neive.
56 Morob ana biyababan i bowabow kakafinane ebaib, naatu bowabow kakafin ana fair i ofafaramaim ebaib.
57 Ne neiha Oꞌmosoꞌmo lavo Guvetesi ve Izesuꞌ Kilisitoꞌ aza hize eleꞌ o-lidivo lihime daaꞌ monovo nene ivileꞌ ogo lihime damo minaaꞌ nouneꞌ nemuꞌ Oꞌmoso opoꞌni lolone.
57 Baise God ana merar tanay anayabin Jesu Keriso, i morob ana ahay ana waf tagagir yare!
58 Idoꞌ nemuꞌ nene neze zuho luꞌne lengeme nouvoniꞌ mate, initeꞌ goloso maliꞌmo lengehusoꞌ ogalize. Lingine monokuꞌ nene amuzo mili eleꞌvoleꞌ igi oti pehe li minilo. Helakutiꞌ otaaꞌ nene nomidiniko Guvelesi veꞌmi gonoꞌve di-daaꞌ naniꞌ nene hazamuꞌ di-dadineꞌza helakutiꞌ otaaꞌ nene neineꞌ nenako hazamuꞌ ma di-damilisave. Nemuꞌ lingine nene hazamuꞌ do-dekunivo labuluvo amoloseive li gili nizaniꞌ nenaze. Guvelesi veꞌmi gono nene gamene gamene vauve ili di minilo.
58 Isan imih taitu, yate nanub kwanabatkikin, mar etei Regah isan anot tutufin kwanabow, anayabin Regah isan kwabow kwabi’akir i men anayabin enamih, baise yabin auman.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 15, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.