Lucas 15
Diiz kuu ndyaadno yalnaban (ZAONT) vs ARC
1 Reta zha kuu ntsow kobral temi chaan yezlyu kuu nzhax lo zha Roma nzi tya, ne re zha kuu went nak, mbig re zha tsa gon zha kuu ni Jesús.
1 E chegavam-se a ele todos os publicanos e pecadores para o ouvir.
2 Per lee re fariseo ne re maestr kuu nloo xkiiz Diox, nlooz zha Jesús ne mbez zha:
2 E os fariseus e os escribas murmuravam, dizendo: Este recebe pecadores e come com eles.
3 Tsa lee Jesús nzhab tedib kwent nanzee lo re zha, ne nzhab Jesús:
3 E ele lhes propôs esta parábola, dizendo:
4 ―¿Cho thib zha, os nap zha thib gayoo mbak zhiil ne mtab zha thib maa? ¿Chu laat zha re thap gal tsiinbthap maa ne yakwaan zha maa kuu mndaba, asta yetsal maa lo zha?
4 Que homem dentre vós, tendo cem ovelhas e perdendo uma delas, não deixa no deserto as noventa e nove e não vai após a perdida até que venha a achá-la?
5 Ne leettsa mzal maa lo zha, kwathoz laz zha ne mxoob zha maa dits yen zha ne ndyaadno zha maa,
5 E, achando-a, a põe sobre seus ombros, cheio de júbilo;
6 ne leettsa mzin zha liz zha, tsa mkaltaa zha re kuu nzaal leettsoo zha ne kon re zha kuu nzo gax liz zha, ne mbez zha lo re zhaʼa: “Naley bloo goo leettsoo goo kon na, tak mzala na mbak zhiil da kuu mndab”.
6 e, chegando à sua casa, convoca os amigos e vizinhos, dizendo-lhes: Alegrai-vos comigo, porque perdida.
7 Per lee na ni lo goo, tabaaga naley nzo leettsoo re zha kuu nzo yibaa, leettsa lee thib zha kuu ndab falt, ntsee zha mod went kuu nak zha, ne tsowt raa zha kuu went ne nyelaaz zha Diox, nake thap gal tsiinbthap zha kuu ndak wen nak, kuu ndechet tsee mod went nak lo Diox.
7 Digo-vos que assim haverá alegria no céu por um pecador que se arrepende, mais do que por noventa e nove justos que não necessitam de arrependimento.
8 Noga mni Jesús tedib kwent nanzee lo re zha, ne nzhab Jesús:
8 Ou qual a mulher que, tendo dez dracmas, se perder uma dracma, não acende a candeia, e varre a casa, e busca com diligência até
9 Ne leettsa mzale lo ngot, tsa mbez ngot re ta got ngot kuu nzaal leettsoo ngot ne lo re zha kuu nzo gax liz ngot, ne mbez ngot lo re zha: “Naley bloo goo leettsoo goo kon na, tak mzala na temi da kuu mtabʼn”.
9 E, achando-a, convoca as amigas e vizinhas, dizendo: Alegrai-vos comigo, porque já achei a dracma perdida.
10 Ne leen ni lo goo, leeka tata naley nzo leettsoo re mandad chaan Diox kuu nzo yibaa, leettsa lee thib zha kuu ndab falt, nlaa zha re kuu went kuu mtsowt zha ne nyelaaz zha Diox.
10 Assim vos digo que há alegria diante dos anjos de Deus por um pecador que se arrepende.
11 Noga nzhab Jesús tedib kwent nanzee, ne nzhab Jesús:
11 E disse:
12 Ne lee xgann mbyi kuu mas mndyeen, nzhab lo mbyi: “Pa, taa kuu ndoblon diinn na”. Tsa lee xut zha mtsow garol chaane lo rop xgann zha.
12 E o mais moço deles disse ao pai: Pai, dá-me a parte da fazenda que por eles a fazenda.
13 Ne leettsa mriid lut tyemp lee xgann mbyi kuu mas mndyeena, mtho zha reta kuu mndaa xut zha lo zha, ne mroo zha nda zha tith. Ne tya mluux zha reta temi zha kuu ndano zha, lo re kuu went kuu yezlyu ree.
13 E, poucos dias depois, o filho mais novo, ajuntando tudo, partiu para uma terra longínqua e ali desperdiçou a sua fazenda, vivendo dissolutamente.
14 Ne leettsa ngwalo mluux zha reta temi zha, mla win yezlyuʼa, ne mzhaak zha win.
14 E, havendo ele gastado tudo, houve naquela terra uma grande fome, e começou a padecer necessidades.
15 Tsa ngwakwaan zha tsiin ke zha lo thib zha yeza, ne lee zha yeza mtaal zha tsa kenap zha nguch.
15 E foi e chegou-se a um dos cidadãos daquela terra, o qual o mandou para os seus campos a apascentar porcos.
16 Ne tak kwathoz nlann zha, ngwalaaz zha gawu zha re ton kuu nzhow nguch, per yent cho mndaay gawu zha.
16 E desejava encher o seu estômago com as bolotas que os porcos comiam, e ninguém lhe dava nada.
17 ’Leettsa myeen zha kuu ngeriid zha, tsa mtsow zha xgab, ne nzhab zha: “¡Plalpaa re zha kuu nke tsiin liz xutʼn, nap zha kuu nzhow zha ne asta ndrozhoobee lo zha! ¡Ne lee na mer gath lo win nzhee!”
17 E, caindo em si, disse: Quantos trabalhadores de meu pai têm abundância de pão, e eu aqui pereço de fome!
18 Nal bretabʼn ne ndyan lo xutʼn, ne gapʼn lo xutʼn: “Pa, mndan falt lo Diox ne loʼa,
18 Levantar-me-ei, e irei ter com meu pai, e dir-lhe-ei: Pai, pequei contra o céu e perante ti.
19 ndoblot raa na rolen xganna, sinke btsowʼn taxal thib mosa”.
19 Já não sou digno de ser chamado teu filho; faze-me como um dos teus trabalhadores.
20 ’Tsa ngoo zha net ne ndya zha liz xut zha. Ne leettsa tith raa ndyaad zha, lee xut zha mwii lee zha ndyaad, tsa mlat leettsoo xut zha mne zha. Ne mrozhonn xut zha nda lo zha ne mdeez xut zha zha, ne mdow xut zha chut kwat zha.
20 E, levantando-se, foi para seu pai; e, quando ainda estava longe, viu-o seu pai, e se moveu de íntima compaixão, e, correndo, lançou-se-lhe ao pescoço, e o beijou.
21 Tsa nzhab zha lo xut zha: “Pa, mndan falt lo Diox ne loʼa, ndoblot raa na gakʼn xganna”.
21 E o filho lhe disse: Pai, pequei contra o céu e perante ti e já não sou digno de ser chamado teu filho.
22 Per lee xut zha mnabee lo re mose ne nzhab: “Deno goo lar kuu mas wen ne btegok gooy xgann na, ne bloo goo thib ani kwen yaa zha ne bkee goo labyid nii zha.
22 Mas o pai disse aos seus servos: Trazei depressa a melhor roupa, e vesti-lho, e ponde-lhe um anel na mão e sandálias nos pés,
23 Ne gwaxii goo thib la ngon kuu mas natsi, ne beth goo maa dowaa, tsa tsowaa ani,
23 e trazei o bezerro cevado, e matai-
24 tak lee xgann na kuu ngutha, mre mroban, mndab zha per mre mzal zha.” Tsa mndelo re zha mtsow zha ani.
24 porque este meu filho estava morto e reviveu; tinha-se perdido e foi achado. E começaram a alegrar-se.
25 ’Ne lee xgann mbyi kuu nera ndo wan, ne or ndyaad zha ndetsin gax zha liz zha, mbin zha nzhool musk ne lee re men ngekani.
25 E o seu filho mais velho estava no campo; e, quando veio e chegou perto de casa, ouviu a música e as danças.
26 Tsa mrez zha thib mos xut zha, ne mnaabdiz zha lo mos, naa kwan ngetsow xut zha.
26 E, chamando um dos servos, perguntou-lhe que era aquilo.
27 Tsa lee mos nzhab lo zha: “Lee wetsa kuu ndaʼa mre, ne lee xuta mnabee mbeth zha ngon kuu mas natsi, tak nagwe wetsa ne wen wetsa mzin wetsa”.
27 E ele lhe disse: Veio teu irmão; e teu pai matou o bezerro cevado, porque o recebeu são e salvo.
28 ’Per lee wets zha kuu byeʼa kwathoz mkezhyan, ne mzhyalt zha gataab zha leen yuu. Tsa lee xut zha mroo leen yuu ne ngwa nzhab lo zha, tsa tab zha leen yuu.
28 Mas ele se indignou e não queria entrar. E, saindo o pai, instava com ele.
29 Per lee zha nzhab lo xute: “Tyen liin nda nkeen tsiin loʼa ne thibka nzhon na diiz loʼa, ne neeka thib mbak zhiil lut ter taaʼa lon, par tsowʼn ani kon re zha kuu nzaal leettsoon.
29 Mas, respondendo ele, disse ao pai: Eis que te sirvo
30 Ne lee nal mzin xganna kuu legal mluux temiʼa lo re ngot kuu ntho kwerp lo re men, ne mbetha ngon kuu mas natsi.”
30 Vindo, porém, este teu filho, que desperdiçou a tua fazenda com as meretrizes, mataste-lhe o bezerro cevado.
31 ’Tsa lee xut zha nzhab lo zha: “Xgann na, thibka ndoʼa lon, ne reta kuu napʼn nak chaana.
31 E ele lhe disse: Filho, tu sempre estás comigo, e todas as minhas
32 Per nal ndoblo tsowaa ani ne naley yoo leettsooʼaa, tak lee wetsa kuu ngutha mroban, mndab zha per nal mzala zha.”
32 Mas era justo alegrarmo- porque este teu irmão estava morto e reviveu; tinha-se perdido e foi achado.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 15, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.