Atos 18
Yakan Bible (YKA_WBT) vs NAA
1 Puwas miyaˈan, tahalaˈ si Paul amban Aten hap pī si puweblo Korinto.
1 Depois disso, deixando Atenas, Paulo foi a Corinto.
2 Laˈi magkasuwaˈ siye duk dambuwaˈ Yahudi inēnan Akila, inanakan si lahat Pontus. Baˈahu du tekka Akila miyaˈan si Korinto amban lahat Italiya magtuhut duk andanen Pirisila. Tahalaˈ siye amban Italiya peggeˈ dinaˈak hep weˈ Sultan Kalaudi tahalaˈ kēmon Yahudihin amban Roma, puweblo hadje laˈi si Italiya. Manjari hap pī si Paul nindew disi Akila.
2 Lá, encontrou um judeu chamado Áquila, natural do Ponto, recentemente chegado da Itália, com Priscila, sua mulher, porque o imperador Cláudio havia decretado que todos os judeus deviam sair de Roma. Paulo aproximou-se deles.
3 Peggeˈ saliˈ kaˈellumanden maghinang-hinang tolda, patennaˈ ne si Paul laˈi si siye duk patabang iye si hinangden.
3 E, como tinham o mesmo ofício, passou a morar com eles e ali trabalhava. O ofício deles era fazer tendas.
4 Kahabaˈ ellew Sabtuˈ, pī si Paul si langgal Yahudi magsuˈal duk meˈ aˈa malaˈihin. Tuyuˈanne ngahumatan meˈ Yahudihin duk meˈ Girikin weˈ toˈo teˈed meˈ panoloˈnen.
4 E todos os sábados Paulo falava na sinagoga, persuadindo tanto judeus como gregos.
5 Pagtekka si Silas duk Timoteo amban Makedoniya, iye hadja hinang si Paulin magmahalayak lapal Tuhanin si meˈ Yahudihin. Pinapastiˈ weˈ ne si siye weˈ si Isa asal Almasihin ne, tapeneˈ Tuhan magbayaˈin.
5 Quando Silas e Timóteo chegaram da Macedônia, Paulo se entregou totalmente à palavra, testemunhando aos judeus que Jesus é o Cristo.
6 Saguwaˈ sinagda iye weˈ de duk binissā-bissāhan pe. Hangkan ileppugan weˈ si Paul semmeknen, tandaˈ weˈ papuwas ne iye amban siye. Paˈinne si siye, “Bang kaˈam magmula dem narkaˈ, dumaˈin ne amban aku. Tinagnaˈan kuweˈitu, papinda ne ku magmahalayak pī si meˈ aˈa bangsa seddilihin.”
6 Como eles se opuseram e blasfemaram, Paulo sacudiu as roupas e disse-lhes: — Que o sangue de vocês caia sobre a cabeça de vocês! Eu estou limpo dele e, a partir de agora, vou para os gentios.
7 Hangkan tahalaˈ ne si Paul amban meˈ Yahudihin. Pī iye patennaˈ si lumaˈ aˈa bangsa seddili, ēnnen si Titus Justus. Aˈa inin nambahayang si Tuhan. Lumaˈnen magtapit du duk langgal Yahudi.
7 Saindo dali, entrou na casa de um homem chamado Tício Justo, que era temente a Deus; a casa dele ficava ao lado da sinagoga.
8 Nakuraˈ langgal miyaˈan inēnan si Kirispus. Iye duk meˈ saweˈne dambuwaˈ lumaˈin sandel pu si Isa, Panuhutanin. Ekka isab meˈ aˈa si Korinto miyaˈan makakale lapalin duk sandel ne pu si Isa duk pinandi siye, tandaˈ weˈ sukuˈ pu si Isa ne siye.
8 Crispo, o chefe da sinagoga, creu no Senhor, com toda a sua casa; também muitos dos coríntios, ouvindo, creram e foram batizados.
9 Dambuwaˈ sangem niyaˈ pabagala pu si Paul, duk takalene Panuhutanin, si Isa, missā si iye. Paˈin Panuhutanin, “Daˈa kew talew missā saguwaˈ magmahalayak ne kew paˈin. Daˈa kew padeheng.
9 Certa noite Paulo teve uma visão em que o Senhor lhe disse:
10 Peggeˈ luˈu du ku nuhut-nuhutan kaˈu,” paˈinne. “Gaˈ niyaˈ makabinasa kaˈu peggeˈ ekka meˈ aˈaku tuˈu si lahat inin.”
10 porque eu estou com você, e ninguém ousará lhe fazer mal, pois tenho muito povo nesta cidade.
11 Hangkan si Paul patennaˈ pe laˈi dan tahun duk tengaˈ. Magtoloˈ ne paˈin iye lapal Tuhanin si meˈ aˈa malaˈihin.
11 Assim, Paulo permaneceu em Corinto um ano e seis meses, ensinando entre eles a palavra de Deus.
12 Manjari inin, sakaliˈ ne si Galliyo gubnul si lahat Akayahin, magtuhut meˈ Yahudihin pī niggew si Paul. Binoˈo iye weˈ de pī si gubnulin tinuntutan.
12 Quando Gálio era procônsul da Acaia, os judeus, de comum acordo, se levantaram contra Paulo e o levaram ao tribunal,
13 Paˈinde, “Aˈa inin sinegeˈ weˈ ne meˈ aˈahin magsambahayang si Tuhan, saguwaˈ pagsambahayangden kuntara si saraˈte bi.”
13 dizendo: — Este homem quer persuadir as pessoas a adorar a Deus de um modo contrário à lei.
14 Arak ne si Paul missā saguwaˈ missā ne Gubnul Galliyo si meˈ Yahudihin. Paˈinne, “Bang palkalaˈ inin sabab hinangan laˈatan atawa hinangan gaˈi bentel, pataˈ kaˈam pakaleku.
14 Quando Paulo ia falar, Gálio disse aos judeus: — Se fosse, de fato, alguma injustiça ou crime de maior gravidade, ó judeus, eu teria motivo para acolher a queixa que vocês estão trazendo.
15 Saguwaˈ peggeˈ iye pagjawabanbin sabab meˈ bissā duk sabab meˈ ēn aˈa duk sabab saraˈ āgamabin, maghatulan kaˈam dibi. Gaˈi ku bayaˈ maghatul meˈ palkalaˈ sa inin.”
15 Mas como é uma questão de palavras, de nomes e da própria lei de vocês, resolvam isso vocês mesmos; eu não quero ser juiz dessas coisas!
16 Duk pinatahalaˈ siye weˈ ne amban bilik paghukum-hukuman miyaˈan.
16 E os expulsou do tribunal.
17 Manjari siniggew weˈ meˈ aˈahin si Sostenes, nakuraˈ langgal Yahudihin, duk pinapeddiˈan weˈ de laˈi si harapan lumaˈ paghukum-hukumanin. Saguwaˈ gaˈ hinang ine weˈ Gubnul Galliyo.
17 Então todos agarraram Sóstenes, o chefe da sinagoga, e começaram a espancá-lo diante do tribunal; Gálio, todavia, não se incomodava com estas coisas.
18 Si Paul patennaˈ pe laˈi si Korinto tiggel-tiggel, ubus bu maˈid ne iye amban meˈ pagkasine tindeg si Isa malaˈihin. Patulak iye hap Siriya magtuhut duk Pirisila duk Akila. Gaˈ pe siye patulak, magkeke dahuˈ si Paul laˈi si Kenkerea, panumanne niyaˈ da bayuˈ janjiˈne si Tuhan.
18 Paulo ficou ainda muitos dias em Corinto. Por fim, despedindo-se dos irmãos, navegou para a Síria, levando em sua companhia Priscila e Áquila. Antes de embarcar, rapou a cabeça em Cencreia, porque tinha feito um voto.
19 Pagtekkade si Epesus, paˈamban ne si Akila duk Pirisila laˈi maglahat. Saguwaˈ si Paul padeheng hadja. Hap pī si Paul si langgal Yahudi duk magsuˈal iye laˈi duk meˈ Yahudihin.
19 Quando chegaram a Éfeso, Paulo deixou ali Priscila e Áquila. Ele, porém, entrando na sinagoga, pregava aos judeus.
20 Inohotan iye weˈ de dinaˈak patiggel-tiggel dahuˈ laˈi, saguwaˈ gaˈ iye ngatu.
20 Pediram-lhe que ficasse mais algum tempo, mas Paulo não quis.
21 Paˈinne si siye sōng patahalaˈnen, “Bang amban kabayaˈan Tuhan du, balik du ku pitu si kaˈam.” Ubus patulak ne iye amban Epesus.
21 Ao se despedir, disse: — Se Deus quiser, virei visitá-los outra vez. E, embarcando, partiu de Éfeso.
22 Pagtekka si Paul si Kesarea, pataked iye hap Awrusalam nindew meˈ aˈa malaˈi masandel pu si Isahin. Ubus bu pī iye hap Antiyok.
22 Chegando a Cesareia, foi logo para Jerusalém. E, tendo saudado a igreja, seguiu para Antioquia.
23 Paglaˈi iye si Antiyok bang piyem bahangi, tahalaˈ iye duk ilatag weˈ ne meˈ kalahat-lahatan si Galatiya duk Pirigiyahin, duk inasig weˈ ne atey meˈ katindegan si Isa si meˈ lahat īˈen.
23 Havendo passado ali algum tempo, saiu, atravessando sucessivamente a região da Galácia e Frígia, fortalecendo todos os discípulos.
24 Masa miyaˈan, niyaˈ tekka laˈi si Epesus dambuwaˈ Yahudi inēnan Apollos. Inanakan iye laˈi si lahat Iskandal. Pandey teˈed iye missā-missā duk lalem pangadjiˈnen si kitab.
24 Nesse meio-tempo, chegou a Éfeso um judeu, natural de Alexandria, chamado Apolo, homem eloquente e poderoso nas Escrituras.
25 Bakas iye katoloˈan sabab toloˈ si Isa, Panuhutanin. Missā iye pinateˈed-teˈed duk tumuˈun pagusihatne sabab si Isahin. Saguwaˈ iye hadja kataˈuhannen pandi panoloˈ si Yahiyahin.
25 Ele era instruído no caminho do Senhor; e, sendo fervoroso de espírito, falava e ensinava com precisão a respeito de Jesus, conhecendo apenas o batismo de João.
26 Magusihat iye dem langgal meˈ Yahudihin duk gaˈ niyaˈ talew-talewne missā si meˈ aˈahin. Pagtakale iye weˈ Pirisila duk Akila, binoˈo iye weˈ de hap lumaˈde duk pinahātihan iye namba weˈ de sabab toloˈ Tuhanin.
26 Apolo começou a falar ousadamente na sinagoga. Quando Priscila e Áquila o ouviram falar, levaram-no consigo e, com mais exatidão, lhe expuseram o caminho de Deus.
27 Manjari magsakap si Apollos pī si lahat Akaya. Tinabangan iye weˈ meˈ masandel pu si Isa si Epesusin, duk maboˈo siye sulat pī si meˈ masandel pu si Isa si lahat Akayahin, dinaˈak Apollos hinatul si siye. Pagtekka Apollos laˈi, tinabangan teˈed weˈ ne meˈ aˈa masandelin. Sandel ne siye sabab lasa Tuhan si siyehin.
27 Quando ele resolveu percorrer a Acaia, os irmãos o animaram e escreveram aos discípulos para que o recebessem bem. Tendo chegado, Apolo auxiliou muito aqueles que, mediante a graça, haviam crido;
28 Tinabangan siye weˈ ne peggeˈ tadaˈag hep weˈ ne magsuˈal meˈ Yahudihin si kaˈekkahan aˈa. Peggeˈ basag teˈed meˈ pureba pinaguwaˈne amban kitabin weˈ si Isa iye Almasihin, pineneˈ Tuhan magbayaˈin.
28 porque, com grande poder, convencia publicamente os judeus, provando, por meio das Escrituras, que Jesus é o Cristo.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.