Mateus 25

Yaweyuha New Testament (YBY_WBT) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Aya onawaloya okulumamidana oholau yowitabo nesa leko yaha mena 10-palakidanaya minakilae. Mena olilo wemamo niseko le welo menalo noiyoko, yaha mena 10-palasiya lamu joya lepa okoko woko anulotiya ilime-loko nisetune liki wae.
1 Então o Reino dos céus será semelhante a dez virgens, que saíram com suas lâmpadas ao encontro do esposo.
2 Sabokutiya yaha mena maloka 5-palaya nei menaya minanako, ito 5-pala malokaya data golotonebo menakipaya minae.
2 Cinco dentre elas eram tolas e cinco, prudentes.
3 Sa-inakoya, nei mena 5-palamasiya lamu nowa maya kisiki lamiki lamunidagoya liki lepa iki liki wae.
3 Tomando suas lâmpadas, as tolas não levaram óleo consigo.
4 Sayoko dataki menakipasiya liwe no maya kisiki odau maya li-miniki lamunida maya lepa iki liki wae.
4 As prudentes, todavia, levaram de reserva vasos de óleo junto com as lâmpadas.
5 Saboya aya mena olilo we maya enemane oko nisamiyoko nenako, aya yaha menakipa maya domuda hihi okaiyoko udi-minae.
5 Tardando o esposo, cochilaram todas e adormeceram.
6 Sakiya udiminayoko, lubuka udo wili jedawolawa maya ju mako sa-liki lae: Mena olilo we maya aloya nisekaiyo. Edimoya wiki anulotiya ilimi-liki nisitayo, wilo.
6 No meio da noite, porém, ouviu-se um clamor: Eis o esposo, ide-lhe ao encontro.
7 Likayoko, maya yaha menakipa maya sinikiki lamu jonida lehonahowa maya pu liki li hulikiki lepa ae.
7 E as virgens levantaram-se todas e prepararam suas lâmpadas.
8 Sakiya lepa ayoko, maya nei menakipasida lamugu nonipo maya suwokaiyoko, dataki menakipasida maya sa-liki lae: Edimoya liwe notipoya ma kisiki limilowo. Lemo lamuteu maya nowa suwokoko hekolo noiyo.
8 As tolas disseram às prudentes: Dai-nos de vosso óleo, porque nossas lâmpadas se estão apagando.
9 Liki laha, maya dataki menakipamasiya edimo wiki situwaukatiya meina hilo, liki lae. Edimotokaki lemotokakiya woko kohametibo nesa lekaiyo.
9 As prudentes responderam: Não temos o suficiente para nós e para vós; é preferível irdes aos vendedores, a fim de o comprardes para vós.
10 Liki layoko, aya nei menakipa maya situwauka no maya meina hikili wikayoko, mena olilo we maya niseko hetiye. Sa-okaiyoko, edimo li lolowa iki minabo menakipamakiya yowiki numuku maya mena adalo nodenesa maya magoinaya nae. Sakikiya anu maya viki etoha ae.
10 Ora, enquanto foram comprar, veio o esposo. As que estavam preparadas entraram com ele para a sala das bodas e foi fechada a porta.
11 Sakikiya minayoko, maloka nei menakipa maya nisikiki sa-liki lae: We napate yamalae, we napate yamalae, anuya siyeletowo.
11 Mais tarde, chegaram também as outras e diziam: Senhor, senhor, abre-nos!
12 Liki layoko, aya wemamo sa-loko lo biye: Nemoya gaya lo libituyo, elilo. Edimoya ma mudaidamobo menakipa minayo, wilo.
12 Mas ele respondeu: Em verdade vos digo: não vos conheço!
13 Lokoya liye lokoko, Jisesimamo esewau leko sa-loko liye: Sa-onebo nenako, edimoya nemo nisitubo onawamuya elamayo, li lolowa iki ujapa ikiya minalo. 1 Luk 12:35 12 Luk 13:25
13 Vigiai, pois, porque não sabeis nem o dia nem a hora.
14 Sa-one. We makolimoya wenoka wekolo noidanaki, emo elekele welalesida maya ju liyoko nisikayoko, emo nesalahena mukiya ujapa initatae loko dadeuya molaiye.
14 Será também como um homem que, tendo de viajar, reuniu seus servos e lhes confiou seus bens.
15 Emola elekele oluholalesidaya monawanipohena ito elekelewanipohena maya mudaonedanaki ayamidana oko makoko aweyaha oko ehadala maya ona moloko biye. Sakoya we makomidanaya 5000 kinaya miye. We makoya 2000 kinaya miye. Ito makomidanaya 1000 kinaya miye. Sakokoya anu hana wenokaya wiye.
15 A um deu cinco talentos; a outro, dois; e a outro, um, segundo a capacidade de cada um. Depois partiu.
16 Sa-okaiyoko maya ehada 5000 kina mibo wemamoya woko bisinisiya lolo oko weunawa asako 5000 kinaya liye.
16 Logo em seguida, o que recebeu cinco talentos negociou com eles; fê-los produzir, e ganhou outros cinco.
17 Ito we mako 2000 kina mibo wemamoya asako woko bisinisi lolo oko weunawa 2000 kinaya liye.
17 Do mesmo modo, o que recebeu dois, ganhou outros dois.
18 Ito 1000 kina libo wemamo uliki wemidana ehadala maya leko woko mikauya ale ohekoko ale li jiye.
18 Mas, o que recebeu apenas um, foi cavar a terra e escondeu o dinheiro de seu senhor.
19 Sakoya onawa hana wokaiyoko, elekele wesida uliki wenipo maya nisiye. Sakoya nisekoko hapa ona moloko bibo ehada maya li wehe litae loko elekele welalesida maya ju lo biye.
19 Muito tempo depois, o senhor daqueles servos voltou e pediu-lhes contas.
20 Sa-lokaiyoko, 5,000 kina libo wemamo niseko sa-loko liye: Ulikaki we yamalae, mudao. Emokaho 5000 kina nemedawoma nenako, yaloti maya leko woko bisinisiya lolo oko weunawa 5000 kinaya le kolokoko leko maya nonisoe.
20 O que recebeu cinco talentos, aproximou-se e apresentou outros cinco: - Senhor, disse-lhe, confiaste-me cinco talentos; eis aqui outros cinco que ganhei.'
21 Loko lokaiyoko, uliki welamamo sa-loko lo miye: Emoya elekele wene lalo minane. Emoya wati oko yowanuya ujapa ane. Yowanu lasolalo maya wati oko ujapa okaninako, muki nesaya emekoyoko ujapa etane. Sa-okaniyo, emoya niseko uliki weka nemokiya olite hideko elowa elowa jeko minasiye.
21 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
22 Loko lo mekaiyoko, 2000 kina libo wemamoya niseko, ulikaki wene yamalae, emoya 2000 kina maya nemekaniyoko leko woko bisinisiya lolo oko aku weunawa 2000 kinaya le kolokoko leko maya nonisoe, loko lo miye.
22 O que recebeu dois talentos, adiantou-se também e disse: - Senhor, confiaste-me dois talentos; eis aqui os dois outros que lucrei.
23 Loko liyoko, uliki welamamo emoya elekele wene lalo minane loko lo miye. Emoya wati oko yowanu lasolalo maya ujapa okaniyo, sadawotoya muki nesaya emekoyoko ujapa etane, lokoko sadawotoya emoya niseko uliki wekakiya elowa jeko mino, loko lo miye.
23 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
24 Loko lo mekaiyoko, 1000 kina mibo wemamo niseko sa-loko lo miye: Uliki wene yamalae, emoya monawakaya alo ele-minoe. Emoya adoha we maya minane. Wewenasiya mida numudaya li kolikayoko emokahoya mida numudaya lekaka noane. Ito wewena makosiya yowanu liki ihila nesa li soto molaboya emokaho lekaka noane.
24 Veio, por fim, o que recebeu só um talento: - Senhor, disse-lhe, sabia que és um homem duro, que colhes onde não semeaste e recolhes onde não espalhaste.
25 Sa-okaka noadawokumuya nomodane wokaiyoko, aya 1000 kina maya leko woko mikauya ale li jeminobo ne. Sa-ominobototi maya leko nonisoyo, emo nesaka maya neyo, le molo.
25 Por isso, tive medo e fui esconder teu talento na terra. Eis aqui, toma o que te pertence.
26 Loko liyoko, uliki welamamo libo galoya sa-loko onoto liye: Emoya osele-pasele yowanulo weya minane. Emokahoya nemo monawane maya ele-minane. Wewena makolimo mijaku nodenesa yuha onetibo maya leko asutokaka noe. Ito wewena makolimoya ihila nesa tili okaiyoko o molokaiyoko maya ihila nesaya lekaka noe.
26 Respondeu-lhe seu senhor: - Servo mau e preguiçoso! Sabias que colho onde não semeei e que recolho onde não espalhei.
27 Sa-okaka nenako, nemo ehadane maya ehada molikaka numuku maya leko woko molatadawoya nenaha iye. Sa-ideko aya ehatoya amida miki nimoladeko niseko litubo neboya.
27 Devias, pois, levar meu dinheiro ao banco e, à minha volta, eu receberia com os juros o que é meu.
28 Sa-okaniyo, emotokatiya hipo ikikiya 10,000 kina lenebo wemidana maya milo.
28 Tirai-lhe este talento e dai-o ao que tem dez.
29 Elilo, wewenasi nesa li-miniki maya ujapa lalo nesa iki li-minataboya akuya amida meko libekoloe. Sa-oneboya, we makolimoya lasolasi nesa mako le-minoko maya ujapa lalo nesa ametiboya aha nesa yatoka le-minohe loko ata elitiboya aku hipo ekoloe.
29 Dar-se-á ao que tem e terá em abundância. Mas ao que não tem, tirar-se-á mesmo aquilo que julga ter.
30 Ito aya osele ibo yowanulo wemidana maya oli he hulo lubu jibo ebakuka ikadeko yauka maya lemeko minoko miluma-aluma eleko epaya tala-mitala oko minakolaiye, loko lo biye. 29 Mat 13:12; Mak 4:25; Luk 8:18 30 Mat 8:12; Mat 22:13; Luk 13:28
30 E a esse servo inútil, jogai-o nas trevas exteriores; ali haverá choro e ranger de dentes.
31 Okulumauti we uti nemoya lamedanekiya minoko okananipoki wenelekiya onowelaki siyalo maya minakoloe.
31 Quando o Filho do Homem voltar na sua glória e todos os anjos com ele, sentar-se-á no seu trono glorioso.
32 Sakoya minoyoko edimo maya mikau wewenaya mukiya nisiki nowisalokaya li esa ikilae. Sa-nidekoya nemoya wewenasida ona moloko le lowetekoloe. Ja ujapalo wemoya meme jalaya dilipe aito moloko sipisipi jala dilipe aito molokaka noibomidanaya,
32 Todas as nações se reunirão diante dele e ele separará uns dos outros, como o pastor separa as ovelhas dos cabritos.
33 nemo sipisipi janesida maya dilipe nade lamawakaloka moloko meme ja maya dilipe atahakaloka molakoloe loko liye.
33 Colocará as ovelhas à sua direita e os cabritos à sua esquerda.
34 Sakokoya nuliki we minobo maya nade lamawakaloka minatabo wewenasida maya sa-loko lo bekoloe: Ahonekaho maku bitibo wewenae, liki lilo.
34 Então o Rei dirá aos que estão à direita: - Vinde, benditos de meu Pai, tomai posse do Reino que vos está preparado desde a criação do mundo,
35 Nemoya nodekumu noheloyoko nodenesa nimikaka abomae. Ito nomuya nonelaiyoko noya hiki nimikaka abomae. Ito wenoka wewena lolo okoko nonisoyoko nilimi numudatipou molikaka abomae.
35 for I hungered, and ye gave me to eat; I thirsted, and ye gave me to drink; I was a stranger, and ye took me in;
36 Ito nupalo hitokaka nesa minamiyoko nupalo hitokaka nesa nimikaka abomae. Saina nelokaiyoko minoyokoma edimoya nisiki jonano initikaka abomae. Nala numuku minoyoko edimolitaya nisiki muda-nelikaka abomae. Sa-ikaka abo maya nenako, hapaya mika maya api oko le soto molakolo Omailimo ujapa olibetatibo nesamidana le lolowa ibomidana iki lilo.
36 naked, and ye clothed me; I was ill, and ye visited me; I was in prison, and ye came to me.
37 Loko lo bekoyoko, wehe liki minabo wewenasiya sa-liki li nimikilae: We napate yamalae, emoya nena yupekama nodekumu noelaiyoko muda-elokoko nodenesa imudawo ne, ito nena yupekama nokamu noelaiyoko, muda-elokoko, noya heko leko niseko imudawo ne.
37 Then shall the righteous answer him saying, Lord, when saw we thee hungering, and nourished thee; or thirsting, and gave thee to drink?
38 Ito nena yupekama wenoka wewena lolo okoko noniseniyoko muda-elokoko ilime numudateu moludawo ne.
38 and when saw we thee a stranger, and took thee in; or naked, and clothed thee?
39 Ito nena yupekama upalo kolokaka nesaka minamiyoko imudawo ne. Ito nena yupekama saina elokaiyoko woko muda-eludawo ne. Ito nena yupekama nala numuku minaniyoko woko muda-eludawo ne.
39 and when saw we thee ill, or in prison, and came to thee?
40 Likiya likadeko, nemo nuliki welikaya sa-loko lo bekoloe: Nemoya wehe loko lo libituyo, eli-minalo: Nemo nulinelo emesalo molabo wewenasida lolo obetupe liki lolo ibitabo maya nemoda lolo initabo ilekaiye.
40 And the King answering shall say to them, Verily, I say to you, Inasmuch as ye have done it to one of the least of these my brethren, ye have done it to me.
41 Loko lo nobeko, nade atahakaloka minatabo wewenasida maya sa-loko lo bekoloe: Omaimidana auhalalo minabo wewenalitaya,
41 Then shall he say also to those on the left, Go from me, cursed, into eternal fire, prepared for the devil and his angels:
42 nemoya nodekumu heleko minoyokoya, nodenesa mako huli nemamabo ne. Ito nomu nelaibo maya noya himi nemamabo ne.
42 for I hungered, and ye gave me not to eat; I thirsted, and ye gave me not to drink;
43 Nemoya wenoka wewena lolo okoko nonisobo maya edimo nilimi numudatipou molamabo ne. Ito nala numukuhena ito saina nelokaiyoko minobo maya ma nisiki mudanelamabo nenako, joya hamibomidana lowa lowa oko letibo jokuya Olohamaki ito muki okanaki welalemakiya ahonekaho le lolowa olibetonebo joku maya wiki minalo.
43 I was a stranger, and ye took me not in; naked, and ye did not clothe me; ill, and in prison, and ye did not visit me.
44 Loko lo bekoyoko, edimosiya sa-liki li nimikilae: We napate yamalae, emoya nena yupekama nodekumu heleko noniseniyoko, ito nena yupekama nokamu noelaiyoko, ito nena yupekama wenoka wewena lolo okoko noniseniyoko, ito nena yupekama upalo kolokaka nesaka minamiyoko, ito nena yupekama saina elokaiyoko ito nena yupekama nala numuku minaniyoko ilime wati amudawomuya nolane.
44 Then shall *they* also answer saying, Lord, when saw we thee hungering, or thirsting, or a stranger, or naked, or ill, or in prison, and have not ministered to thee?
45 Liki litaha, nemokahoya sa-loko lo bekoloe: Nemokahoya wehe loko lo libituyo, elilo: Maya mikauka limiki minabo wewenasida sa-ibitamaboya nemoda sa-initamabo ilekaiye. Nemesalo molabo wewenasida sa-ibitamaboya, nemoda sa-initamabo ilekaiye.
45 Then shall he answer them saying, Verily I say to you, Inasmuch as ye have not done it to one of these least, neither have ye done it to me.
46 Loko lo bekoyoko, aya wewena maya miluma ebakuka wiki miniki miluma suwametibomidana likilae. Ito wehe liki minatabo wewena maya miniwa miniwa iki minatabo ebakukaya wikilae. 31 Mat 16:27; 19:28 46 Den 12:2
46 And these shall go away into eternal punishment, and the righteous into life eternal.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 25, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.