Hebreus 10
Wusyep Bwore tikin Got (URT) vs NAA
1 Wusyep erŋeme tikin Moses pe, poi tatame ŋaiye ya metekeꞌe yipihinge ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore ŋaiye mindemboi ka ot. Kom yukur ki pasam poi ŋaiꞌe ŋaiꞌe luku bworerme. Wusyep erŋeme ki ŋanange nange tinge ka yende ofa ŋahilyeh junde tuꞌe luku wahtaip ilyeh ilyeh. Taꞌe luku pe, poi sisyeme nange wusyep erŋeme yukur ka se ungwisme lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye ka tuhur bwore prihe no, ka yil sehei me Got, pakai.
1 Ora, visto que a lei é apenas uma sombra dos bens vindouros, não a imagem real das coisas, nunca consegue aperfeiçoar aqueles que se aproximam de Deus com os mesmos sacrifícios que, ano após ano, continuamente, eles oferecem.
2 Lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yirisukwarme Got pe, ofa lenge pris yukur ŋende tinge tahar bwore prihe yasme hwap pupwa ŋaiye tinge yende luku pe, yukur tinge ŋoihsipe hwap ŋaiye tinge si yende. Taꞌe luku pe, yaŋah ŋaiye yende ofa yukur ka miꞌe.
2 Se isto fosse possível, será que os sacrifícios não teriam deixado de ser oferecidos? Porque os que prestam culto, tendo sido purificados uma vez por todas, não mais teriam consciência de pecados!
3 Wahtaip ilyeh ilyeh pe, ofa luku plihe ŋende ŋoihmbwaip tinge ŋoiheryembe yal hwap ŋaiye tinge si yende.
3 Entretanto, nesses sacrifícios ocorre recordação de pecados todos os anos,
4 Wim ŋaiye yowor kau tuhwim topoꞌe yowor meme yukur tatame ŋaiye ka se ongohe hwap pupwa.
4 porque é impossível que o sangue de touros e de bodes remova pecados.
5 Taꞌe luku pe, ŋupe ŋaiye Krais nate gah kekep pe, kin ŋaname Got taꞌe leꞌe,
5 Por isso, ao entrar no mundo, Cristo disse: “Sacrifício e oferta não quiseste, mas preparaste um corpo para mim;
6 Ofa lalme ŋaiye tinge yesekeh yal nih no, nih ono lalme,
6 não te agradaste de holocaustos e ofertas pelo pecado.
7 Taꞌe luku pe, tukwini ŋam manange taꞌe leꞌe,
7 Então eu disse: ‘Eis aqui estou! No rolo do livro está escrito a meu respeito. Estou aqui para fazer, ó Deus, a tua vontade.’”
8 Ŋendehei kin pe, kin ŋanange wusyep me ofa tetehei ŋaiye wusyep erŋeme ki ŋanange ŋaiye ka yende. Kom kin ŋanange taꞌe leꞌe, “Nin garnge ŋaiye ka yonombe yowor yende ofa. Nin yukur hriphrip me ofa ŋaiye tinge yesekeh lalme yal nih, topoꞌe ofa ŋaiye nongohe hwap pupwa.”
8 Depois de dizer, como acima: “Sacrifícios, ofertas, holocaustos e ofertas pelo pecado não quiseste, nem deles te agradaste” — coisas que se oferecem segundo a lei —,
9 Miꞌe pe, kin plihe ŋanange taꞌe leꞌe, “Ŋam si mat ŋaiye ma gunde ŋasande nin.” Taꞌe luku pe, kin ginyenme ofa yerkeime luku nal ko, kin nember ofa tikin Krais nambaꞌe luh ofa yerkeime.
9 num segundo momento acrescentou: “Eis aqui estou para fazer, ó Deus, a tua vontade.” Ele remove o primeiro para estabelecer o segundo.
10 Jisas Krais gande ŋoihmbwaip tikin Got pe, kin naŋaꞌe wahriꞌ kitikin taꞌe ofa ŋaiye kin nule nilyeh nal loutungwarmbe. Kin ŋende yaŋah uku pe, poi lalme marp miyeꞌ tuweinge tikin Got pe, poi marp holi, bwore mise supule.
10 Nessa vontade é que temos sido santificados, mediante a oferta do corpo de Jesus Cristo, uma vez por todas.
11 Lenge pris yate jan pe, tinge yende wah tinge ŋup ilyeh ilyeh. Tinge yende ofa luku ni wula wula, kom ofa luku yukur ka se ongohe hwap lalme.Pris Juta ŋende ofa ende.|src="CN02093B.tif" size="span" copy="Horace Knowles revised by Louise Bass © The British & Foreign Bible Society, 1994." ref="10.11"
11 Ora, todo sacerdote se apresenta, dia após dia, para exercer o serviço sagrado e oferecer muitas vezes os mesmos sacrifícios, que nunca jamais podem remover pecados.
12 Kom ofa ŋilyeh Krais pe, ki nongohe hwap lalme pe, ofa luku se ka si nye nyermbe. Kin ŋende taꞌe luku miꞌe pe, kin nal narp syep non tikin Got.
12 Jesus, porém, tendo oferecido, para sempre, um único sacrifício pelos pecados, assentou-se à direita de Deus,
13 Kin narp neseperhme Got ŋaiye ka ember lenge wachaih kin ka yurp tuwihme kin.
13 aguardando, daí em diante, até que os seus inimigos sejam postos por estrado dos seus pés.
14 Krais si ŋende ofa me lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye Got si nalaŋatme. Kin si ŋende lenge ŋaiye tinge tahar holi, bwore mise supule jande ofa esep ilyeh uku pe, tinge ka yurp tuꞌe luku nye nyermbe.
14 Porque, com uma única oferta, aperfeiçoou para sempre os que estão sendo santificados.
15 Yohe Yirise topoꞌe plihe ŋanange wusyep natme poi na,
15 E disto nos dá testemunho também o Espírito Santo. Porque, após ter dito:
16 “Lahmborenge ŋanange taꞌe leꞌe,
16 “Esta é a aliança que farei com eles, depois daqueles dias, diz o Senhor: Imprimirei as minhas leis no coração deles e as inscreverei sobre a sua mente”,
17 Miꞌe pe, kin plihe ŋanange taꞌe leꞌe,
17 acrescenta: “Também dos seus pecados e das suas iniquidades jamais me lembrarei.”
18 Taꞌe luku pe, ŋaiye Got si nongohe hwap lenge miyeꞌ tuweinge pe, wah lenge pris ŋaiye yende ofa si miꞌe.
18 Ora, onde há remissão de pecados, não existe mais necessidade de sacrifício pelo pecado.
19 Lenge toꞌ tatai, wim tikin Jisas si nongohe hwap poi lalme. Taꞌe luku pe, poi tatame ŋaiye ya mi moto Luh Holi ŋaiye tikin Holi Supule nato Yokoh tikin Got pe, yukur ya hiꞌ worhe.
19 Portanto, meus irmãos, tendo ousadia para entrar no Santuário, pelo sangue de Jesus,
20 Jisas ŋende ŋahwikin ambaran me poi ŋaiye ya murp laip. Kin naŋaꞌe wahriꞌ kin taꞌe ofa pe, kin ginyenme ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye nupwaiꞌe poi ŋaiye ya mil moi tikin Got.
20 pelo novo e vivo caminho que ele nos abriu por meio do véu, isto é, pela sua carne,
21 Pris ondoh poi bepteme yokoh tikin Got nanah moihlaꞌ.
21 e tendo um grande sacerdote sobre a casa de Deus,
22 Kin nangalai wim kin nate ŋanah ŋoihmbwaip poi pe, kin nongohe hwap pupwa poi ŋaiye mende pe, tinge pangaih poi pinip. Taꞌe luku pe, poi sisyeme nange poi marp bwore miꞌ supule mal ŋembep tikin Got. Pe ŋoihmbwaip poi ka prihe supule no, ka teŋeime Got bongol pe, ya mil sehei me kin.
22 aproximemo-nos com um coração sincero, em plena certeza de fé, tendo o coração purificado de má consciência e o corpo lavado com água pura.
23 Poi ya mininge moworꞌe ember ŋaimune ŋaiye ŋoihmbwaip poi teŋeime, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore ŋaiye poi marp meseperhme. Poi sisyeme nange ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ŋaiye Got si nupwaiꞌe wusyep nange ka ende pe, se ka ende.
23 Guardemos firme a confissão da esperança, sem vacilar, pois quem fez a promessa é fiel.
24 Poi ilyeh ilyeh ya plihe ŋoihmeryembe lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got pe, ya mini lenge mahraꞌe ŋoihmbwaip tinge ŋaiye ka yende niharar lenge mitiŋ, topoꞌe ka yasamb lenge ŋoihmbwaip bwore.
24 Cuidemos também de nos animar uns aos outros no amor e na prática de boas obras.
25 Poi lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got pe, yukur ya musme ŋoihmbwaip ŋaiye ya lalme mute guhilyeh tuꞌe lenge miyeꞌ tuweinge syeꞌ ŋaiye yende. Poi sisyeme nange ŋup tikin Krais ŋaiye ka ot pe, si nat sehei. Taꞌe luku pe, poi ilyeh ilyeh ya mende wah nihe ŋaiye ya mininge wusyep mende bongolme ŋoihmbwaip lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got.
25 Não deixemos de nos congregar, como é costume de alguns. Pelo contrário, façamos admoestações, ainda mais agora que vocês veem que o Dia se aproxima.
26 Ŋaiye poi si masande wusyep mise tikin Krais, kom poi plihe ma mende ŋaiꞌe ŋaiꞌe gwande ŋoihmbwaip potopoi ŋaiye mende hwap pe, ofa mune teter sai ŋaiye ka se plihe ongohe hwap, pakai.
26 Porque, se continuarmos a pecar de propósito, depois de termos recebido o conhecimento da verdade, já não resta sacrifício pelos pecados.
27 Ŋaiye ka tuꞌe luku pe, poi ya hiꞌgwirnge ŋaiye Got ka ende wusyep kot me lenge miyeꞌ tuweinge lalme pe, kin ka ende wusyep me lenge wachaih kin pe, ka iche lenge el nih ŋaiye tikin riri nihe supule.
27 Pelo contrário, resta apenas uma terrível expectativa de juízo e fogo vingador prestes a consumir os adversários.
28 Ŋaiye miyeꞌ ende si nengelyembe wusyep erŋeme tikin Moses no, miyeꞌ hoi lakai hun yanange pupwa kin yal halhale pe, yukur ka se ŋoihginirme miyeꞌ uku, pakai. Tinge yonombe kin nule.
28 Quem tiver rejeitado a lei de Moisés morre sem misericórdia, pelo depoimento de duas ou três testemunhas.
29 Taꞌe luku pe, yip ŋoiheryembe taꞌe la ŋai me miyeꞌ ŋaiye naŋaꞌe teket me Talah tikin Got? Miyeꞌ uku ka ambaꞌe hwap embere pupwa. Wim tikin Krais ŋende bongolme kontrak ambaran. Pe ki ŋende miyeꞌ uku narp miyeꞌ tikin Got pe, kin narp holi, bwore mise supule. Kom tukwini pe, miyeꞌ uku ŋende wim tikin Krais nal luh pakaiye. Pe ki ŋende pupwa supule nalme Yipihinge tikin Got ŋaiye pwal poi ŋoihginir.
29 Imaginem quanto mais severo deve ser o castigo daquele que pisou o Filho de Deus, profanou o sangue da aliança com o qual foi santificado e insultou o Espírito da graça!
30 Poi sisyeme ŋaiye Got ŋanange taꞌe leꞌe,
30 Pois conhecemos aquele que disse: “A mim pertence a vingança; eu retribuirei.” E outra vez: “O Senhor julgará o seu povo.”
31 Poi lalme ya hiꞌ gwirnge ŋembere sekete ŋaiye ya tumbe mi moto syep tikin Got ŋaiye narp laip.
31 Horrível coisa é cair nas mãos do Deus vivo.
32 Te plihe ŋoiheryembe yil ŋaiye somohonme. Ŋup uku ŋaiye yip yate tas yirise tikin Got pe, yip yambaꞌe nihe syohe wula wula sekete. Kom nihe syohe luku yukur tale yip, pakai!
32 Lembrem-se dos dias passados, quando, depois que foram iluminados, vocês sustentaram grande luta e sofrimentos.
33 Ŋup syeꞌ pe, tinge yende yip jan ŋembep lenge mitiŋ lalme pe, tinge jonombaiꞌe yip yende yumbune yip. Ŋup syeꞌ pe, yip yal topoꞌe lenge mitiŋ uku ŋaiye yambaꞌe nihe syohe pe, yip yungwisme tinge.
33 Em certos momentos vocês foram transformados em espetáculo, tanto para serem insultados quanto para serem maltratados; em outros vocês se tornaram coparticipantes com aqueles que foram tratados assim.
34 O yip ŋoihginirme lenge miyeꞌ ŋaiye tinge yember yal yoto mwahupwaiꞌe, topoꞌe yip yungwisme tinge. Topoꞌe ŋupe ŋaiye lenge miyeꞌ yate yambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe yip pe, yip pa hriphrip. Detale, yip sisyeme nange ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore yip teter ŋanar moihlaꞌ pe, luku ka inir nye nyermbe.
34 Porque vocês não apenas se compadeceram dos encarcerados, mas também aceitaram com alegria a espoliação dos seus bens, porque sabiam que tinham um patrimônio superior e durável.
35 Taꞌe luku pe, yukur pa yusme ŋoiheryembe mise yip, na pakai. Pa jin bongole pe, mindemboi pa yambaꞌe yitini embere sekete.
35 Portanto, não percam a confiança de vocês, porque ela tem grande recompensa.
36 Yip pa jin bongole no, pa junde ŋasande tikin Got. Taꞌe luku pe, pa yambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore ŋaiye somohon Got nupwaiꞌe wusyep nange ka yul yip.
36 Vocês precisam perseverar, para que, havendo feito a vontade de Deus, alcancem a promessa.
37 Ki taꞌe wusyep ŋaiye sai nato Tup tikin Got ŋanange na,
37 “Porque, ainda dentro de pouco tempo, aquele que vem virá e não irá demorar;
38 Miyeꞌ bwore bwarme ŋam
38 mas o meu justo viverá pela fé; e, se retroceder, dele a minha alma não se agradará.”
39 Poi yukur lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye ya se bunjenge ŋoihmbwaip poi no, ya talai, pakai. Poi miyeꞌ tuweinge ŋaiye ŋoihmbwaip poi teŋeime Got bongol pe, ya mambaꞌe laip bwore.
39 Nós, porém, não somos dos que retrocedem para a perdição, mas somos da fé, para a preservação da alma.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Hebreus 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.