Atos 12
Wusyep Bwore tikin Got (URT) vs NVT
1 Dindiꞌ ŋup uku pe, miyeꞌ ondoh Herot syep narpe lenge miyeꞌ tuweinge sios syeꞌ nange ka ende yumbun lenge.
1 Por essa época, o rei Herodes Agripa começou a perseguir violentamente algumas pessoas da igreja.
2 Kin ŋaname lenge miyeꞌ wah kin syeꞌ pe, tinge yotombo Jems, tatai tikin Jon pe, kin nule.
2 Mandou matar à espada Tiago, irmão de João.
3 Ŋupe ŋaiye kin netekeꞌe nange lenge Juta hriphrip me ŋai uku pe, kin da orpe Pita topoꞌe. Dindiꞌ ŋup uku pe, lenge Juta yende ŋai embere ŋaiye tinge jalme Ŋai Kakah Ŋaiye Yis Pakai.
3 Quando Herodes viu quanto isso agradava os judeus, também prendeu Pedro durante a celebração da Festa dos Pães sem Fermento.
4 Kin narpe Pita miꞌe pe, kin nalaŋatme lenge miyeꞌ wondoh 16 ŋaiye ka bepteme kin. Pe lenge miyeꞌ wondoh hoye hoye luku, tinge bepyeteme kin yal miꞌe pe, tinge yal ko, hoye hoye plihe yate bepyeteme kin. Pe Herot kin de ka orp eseperhme ŋup embere lenge Juta ŋaiye tinge jalme Pasova ka miꞌe ti, ka ember Pita el halhale ŋaiye ka gin wusyep.
4 Depois, lançou-o na cadeia, sob a guarda de quatro escoltas, cada uma com quatro soldados. A intenção de Herodes era apresentar Pedro aos judeus para julgamento público depois da Páscoa.
5 Taꞌe luku pe, Pita narp mwahupwaiꞌe. Kom lenge miyeꞌ tuweinge sios tinge yisilih yisilihme Got bongole nange ka ungwisme Pita.
5 Enquanto Pedro estava no cárcere, a igreja orava fervorosamente a Deus por ele.
6 Nyermbe kin ŋaiye Herot de ka ember Pita ka tus gin wusyep pe, dindiꞌ ŋup uku Pita nate posoh bumbe lenge miyeꞌ wondoh hoi. Tinge yenge merkinip hoi yupwaiꞌe ŋihip syep kin pe, lenge miyeꞌ wondoh yende wah jan bepyeteme kohmap.
6 Na noite antes de Pedro ser levado a julgamento, ele dormia, preso com duas correntes entre dois soldados, e outros montavam guarda na porta da prisão.
7 Nilyehe sai walip hlaꞌ tikin Lahmborenge nate gan pe, yirise embere naŋarꞌe nato yokoh mwahupwaiꞌe. Pe walip hlaꞌ koꞌe melseh Pita ŋanange na, “Hwihwai tuhur!” Nilyehe sai merkinip tumbursyum nasme ŋihip syep Pita.Walip hlaꞌ ŋaname Pita ŋaiye narp mwahupwaiꞌe.|alt="Angel releases Peter" src="CN01953B.tif" size="col" ref="12.7"
7 De repente, uma luz intensa brilhou na cela, e um anjo do Senhor apareceu. Tocou no lado de Pedro para acordá-lo e disse: “Depressa! Levante-se!”, e as correntes caíram dos pulsos de Pedro.
8 Pe walip hlaꞌ ŋaname na, “Erŋeme mwah ŋap topoꞌe ŋihip hiꞌ!” Pita ŋende miꞌe pe, walip hlaꞌ plihe ŋaname na, “Guh temhroŋ mwate nin pe, ot gunde ŋam!”
8 Então o anjo lhe disse: “Vista-se e calce as sandálias”, e Pedro obedeceu. “Agora vista a capa e siga-me”, ordenou o anjo.
9 Pita gande kin na tas nasme mwahupwaiꞌe, kom kin ŋetekeꞌe ŋaimune ŋaiye walip hlaꞌ ŋende pe, kin ŋoiheryembe nange yukur bwore mise, pakai. Kin ŋoiheryembe nange kin nate tange.
9 Pedro deixou a cela, seguindo o anjo. O tempo todo, porém, pensava que era uma visão, sem entender que era real o que ocorria.
10 Tinge hindi yasme miyeꞌ wondoh hoi uku ya tas yusungurhme miyeꞌ wondoh ŋaiye jan kohmap pe, tinge yal. Tinge tas yal pe, tinge yate jere kohmap ain embere ŋaiye yaŋah nal moi embere. Pe kohmap uku kitikin bu nat nal pe, tinge hindi ya tas yal. Tinge hindi jah ŋahwikin yal pe, nilyehe sai walip hlaꞌ nasme Pita.
10 Passaram o primeiro e o segundo postos de guarda e, quando chegaram ao portão de ferro que dava para a cidade, o portão se abriu sozinho para eles. Os dois passaram e foram caminhando ao longo da rua até que, subitamente, o anjo o deixou.
11 Taꞌe luku pe, Pita si sisyeme ŋaimune ŋaiye ŋende me kin. Kin ŋanange na, “Tukwini ŋam metekeꞌe moworme nange leꞌe bwore mise! Leꞌe Lahmborenge ŋember walip hlaꞌ kitikin nate nungwisme ŋam nasme syep tikin Herot topoꞌme ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa ŋaiye lenge Juta yasande ka yende me ŋam.”
11 Por fim, Pedro caiu em si. “É verdade mesmo!”, disse ele. “O Senhor enviou seu anjo para me salvar daquilo que Herodes e os judeus planejavam me fazer!”
12 Ŋupe ŋaiꞌe Pita sisyeme taꞌe luku pe, kin nal yokoh Maria, mam tikin Jon Mak. Lenge miyeꞌ tuweinge wula wula si yate jahilyeh yarp yokoh uku yisilihme Got.
12 Quando Pedro se deu conta disso, foi à casa de Maria, mãe de João Marcos, onde muitos estavam reunidos para orar.
13 Pita ŋendere kohmap pe, tuwei wah ende, naŋ ti Roda, wata kumbur kohmap.
13 Ele bateu à porta da frente, e uma serva chamada Rode foi atender.
14 Ŋupe ŋaiye ti wasande diꞌ Pita pe, ti hriphrip embere sekete, kom ti ŋoihsipe ŋaiye ta kumbur kohmap pe, ti plihe bunjenge gwertetenge wa wana lenge na, “Pita gan tas kohmap kili!”.
14 Ao reconhecer a voz de Pedro, ficou tão contente que, em vez de abrir a porta, correu de volta para dentro dizendo a todos: “Pedro está à porta!”.
15 Tinge yanange nange ti kwote. Kom ti wende wah wana wanange wenge wal na, “Bwore mise kili!” Taꞌe luku pe, tinge yanange na, “Pakai! Liki taꞌe walip hlaꞌ tikin Pita.”
15 Eles, porém, disseram: “Você está fora de si!”. Diante da insistência dela, concluíram: “Deve ser o anjo dele”.
16 Kom Pita ŋende wah ŋendere endere kohmap. Taꞌe pe, tinge chumbur kohmap yetekeꞌe kin pe, tinge gunguru plai.
16 Enquanto isso, Pedro continuava a bater. Quando, por fim, abriram a porta e o viram, ficaram admirados.
17 Kin nenge syep ŋindindirme lenge nange ka yupwaiꞌe mut na, kin ŋana lenge ŋaimune ŋaiye Lahmborenge si ŋende me kin nal mwahupwaiꞌe, topoꞌe kin ŋana lenge na, “Yi yinime Jems topoꞌe lenge Kristen wusyep eꞌe.” Miꞌe pe, kin nasme tinge nal moinde.
17 Ele fez um sinal para se acalmarem e lhes contou como o Senhor o havia tirado da prisão. “Contem a Tiago e aos outros irmãos o que aconteceu”, disse ele. Então foi para outro lugar.
18 Nyermbe hondonge pe, lenge miyeꞌ wondoh ŋoihyeryembe wula wula me ŋaimune ŋaiye si ŋende me Pita. Pe tinge yisilih yale yat tititinge yanange na, “Ya mende tuꞌe la?”
18 Ao amanhecer, houve grande alvoroço entre os soldados a respeito do que tinha acontecido a Pedro.
19 Pe Herot ŋember lenge miyeꞌ wondoh syeꞌ nange ka yekepe Pita. Kom tinge yukur yetekeꞌe kin, pakai. Taꞌe luku pe, Herot ŋisilih wusyep syeꞌ lenge miyeꞌ wondoh ŋaiye somohon yende wah bepyeteme Pita. Pe kin ŋanange nange se ka yongomb lenge ka yule. Tinge si yongomb lenge miꞌe pe, Herot nasme Judia na narp ŋup syeꞌ nal Sisaria.
19 Herodes ordenou que fosse feita uma busca completa por ele. Não conseguindo encontrá-lo, interrogou os guardas e mandou executá-los. Depois disso, Herodes partiu da Judeia e foi passar algum tempo em Cesareia.
20 Herot tuhwar ŋembere sekete me lenge miyeꞌ tuweinge Tair topoꞌe Saidon pe, kin gase ŋahwikin ŋaiye ka yambaꞌe ŋai. Taꞌe luku pe, tinge ŋoihyeryembe wula wula. Taꞌe pe, tinge jahilyeh yala yi yetekeꞌe kin. Pe tinge ya yisilihme Herot ŋaiye ŋoihmbwaip nihe kin ka miꞌe no, ka yila yiche wuhyau yambaꞌe ŋai me tinge. Tinge yate yanange wusyep topoꞌe Blastus, miyeꞌ wah ondoh ende tikin Herot ti, kin tenerme wusyep tinge.
20 O rei Herodes estava muito irado com o povo de Tiro e Sidom. Assim, as duas cidades se uniram na tentativa de se reconciliar com o rei, pois dependiam de suas terras para obter alimento. Então, tendo conquistado o apoio de Blasto, assistente pessoal do rei,
21 Ŋup ende, ŋaiye tinge si yalaŋatme, Herot dendeꞌ hihyilih kin pe, kin narp luh yilihe tikin miyeꞌ ondoh pe, kin ŋanange wusyep nal lenge moi Tair topoꞌe Saidon.
21 conseguiram uma audiência. No dia marcado, Herodes, vestindo seus trajes reais, sentou-se em seu trono e fez um discurso para eles.
22 Lenge miyeꞌ tuweinge luku tambah yanange na, “Liki yukur miyeꞌ ŋanange wusyep. Taꞌe liki got iki!”
22 O povo o ovacionava, gritando: “É a voz de um deus, e não de um homem!”.
23 Kom Herot yukur gonome wusyep tinge no, kin ŋirirme Got mise, pakai. Taꞌe luku pe, nilyehe sai walip hlaꞌ tikin Lahmborenge ŋonombe kin naŋaꞌe wahriꞌ epwa embere pe, lenge wiꞌ yono wahriꞌ kin ya tatame kin nule.
23 No mesmo instante, um anjo do Senhor feriu Herodes com uma enfermidade, pois ele não ofereceu a glória a Deus. Foi comido por vermes e morreu.
24 Wusyep tikin Got sisil neŋelꞌe nenge nal moiye moiye.
24 Enquanto isso, a palavra de Deus continuava a se espalhar, e havia muitos novos convertidos.
25 Ŋupe ŋaiye wah titinge Banabas hindi Sol nato Jerusalem si miꞌe pe, tinge yambaꞌe Jon Mak pe, tinge lalme yal Antiok.
25 Quando Barnabé e Saulo terminaram sua missão em Jerusalém, voltaram levando consigo João Marcos.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.