1 Coríntios 12
Wusyep Bwore tikin Got (URT) vs NVT
1 Lenge toꞌ tatai, tukwini ŋam da mini yip bworerme yitini tikin Yohe Yirise ŋaiye yip tatame pa sisyeme bworerme.
1 Agora, irmãos, quanto à sua pergunta sobre os dons espirituais, não quero que continuem confusos.
2 Yip sisyeme ŋupe ŋaiye yip yarp haiten pe, yipihinge pupwa kete yip nalme got homboꞌe ŋaiye yukur ŋanange wusyep. Kom yukur yip jarnge, yip yal.
2 Vocês sabem que, quando ainda eram pagãos, foram conduzidos pelo caminho errado e levados a adorar ídolos mudos.
3 Ŋam da mini yip na, miyeꞌ ende ŋaiye papararme Yohe Yirise tikin Got pe, yukur ka gonosambalaiꞌ Jisas. Topoꞌe miyeꞌ ŋaiye Yohe Yirise pakai pe, yukur ka gilme Jisas ŋaiye kin Lahmborenge.
3 Por isso, quero que compreendam que ninguém que fala pelo Espírito de Deus amaldiçoa Jesus, e ninguém pode dizer que Jesus é Senhor a não ser pelo Espírito Santo.
4 Yitini tikin Yohe Yirise ilyeh ilyeh tongonose, kom Yohe Yirise, kin ŋaisep ŋilyeh.
4 Existem tipos diferentes de dons espirituais, mas o mesmo Espírito é a fonte de todos eles.
5 Wah tikin Lahmborenge ŋaiye ya mende pe, ki ilyeh ilyeh tongonose, kom Lahmborenge kin ŋaisep ŋilyeh.
5 Existem tipos diferentes de serviço, mas o Senhor a quem servimos é o mesmo.
6 Ŋahwikin kin ilyeh ilyeh tongonose ŋaiye ya mende wah tikin Got, kom Got kin ŋilyeh ŋaiye kin ŋende wah nato poi.
6 Deus trabalha de maneiras diferentes, mas é o mesmo Deus que opera em todos nós.
7 Yohe Yirise sasambe bongol tikin Got nate tas poi ilyeh ilyeh tongonose, topoꞌe ki nungwisme sios.
7 A cada um de nós é concedida a manifestação do Espírito para o benefício de todos.
8 Miyeꞌ ende pe, Yohe Yirise naŋaꞌe bongol ŋaiye ka ininge wusyep topoꞌe ŋoiheryembe bwore el lenge miyeꞌ tuweinge. O miyeꞌ ende pe, Yohe Yirise ŋilyeh uku naŋaꞌe bongol ŋaiye ka ininge wusyep topoꞌe sande tekeꞌe bwore tikin Got el lenge miyeꞌ tuweinge.
8 A um o Espírito dá a capacidade de oferecer conselhos sábios, a outro o mesmo Espírito dá uma mensagem de conhecimento especial.
9 Ŋoinde nambaꞌe yitini ŋaiye ŋoihmbwaip kin teŋei bongol me Got. Yohe Yirise ŋilyeh uku pe, ŋoinde nambaꞌe yitini ŋaiye ŋende miꞌme wahriꞌ epwa.
9 A um o mesmo Espírito dá grande fé, a outro o único Espírito concede o dom de cura.
10 Miyeꞌ ende pe, Yohe Yirise naŋaꞌe bongol ŋaiye ka ende mirakel, ŋoinde pe, kin nambaꞌe yitini tikin Yohe Yirise ŋaiye ka ininge wusyep profet, topoꞌe ŋoinde, kin nambaꞌe yitini tikin Yohe Yirise ŋaiye ka iyarꞌe lenge yipihinge ŋaiye tikin Got topoꞌe yipihinge pupwa. O miyeꞌ ŋoinde pe, kin nambaꞌe yitini tikin Yohe Yirise ŋaiye ka ininge wusyep ŋilim tikin Yohe Yirise, topoꞌe ŋoinde pe, kin nambaꞌe yitini ŋaiye nimbilme wusyep ŋilim tikin Yohe Yirise ŋaiye miyeꞌ uku ŋanange.
10 A um ele dá o poder de realizar milagres, a outro, a capacidade de profetizar. A outro ele dá a capacidade de discernir se uma mensagem é do Espírito de Deus ou de outro espírito. A outro, ainda, dá a capacidade de falar em diferentes línguas, enquanto a um outro dá a capacidade de interpretar o que está sendo dito.
11 Kom Yohe Yirise sep ilyeh uku pe, kin ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe luku lalme gande ŋasande kitikin pe, kin nangange yitini luku nalme lenge miyeꞌ ilyeh ilyeh tongonose.
11 Tudo isso é distribuído pelo mesmo e único Espírito, que concede o que deseja a cada um.
12 Wahriꞌ orope pe, ki ŋaisep ilyehe sai, kom wahriꞌ lombo pe, ki wula wula sekete. Ki ŋahilyeh taꞌe poi lenge miyeꞌ tuweinge tikin Krais. Poi wula wula sekete, kom nato Krais pe, poi ŋaisep ilyeh sai.
12 O corpo humano tem muitas partes, mas elas formam um só corpo. O mesmo acontece com relação a Cristo.
13 Yaŋah ilyeh uku pe, poi lalme taꞌe Juta pe, Grik pe, lenge miyeꞌ wah pakaiye pe, lenge miyeꞌ hlaininge pe, Yohe Yirise pangaih pinip me poi lalme ma moto wahriꞌ ilyeh uku, topoꞌe Got si pwal poi Yohe Yirise ŋilyeh uku nato ŋoihmbwaip poi.
13 Alguns de nós são judeus, alguns são gentios, alguns são escravos e alguns são livres, mas todos nós fomos batizados em um só corpo pelo único Espírito, e todos recebemos o privilégio de beber do mesmo Espírito.
14 Hei, bwore mise, wahriꞌ pe, wahriꞌ lombo kin wula wula sekete, yukur wahriꞌ orope ŋilyehme, pakai.
14 De fato, o corpo não é feito de uma só parte, mas de muitas partes diferentes.
15 Ŋaiye ŋihip ka ininge na, “Ŋam yukur syep” pe, luku taꞌe ŋaiye yukur ki ŋonombe nal wahriꞌ orope. Kom kin teter narp taꞌe ŋaiye lombo tikin wahriꞌ orope.
15 Se o pé diz: “Não sou parte do corpo porque não sou mão”, acaso, por isso, deixa de ser parte do corpo?
16 Topoꞌe ŋaiye mungwim ka ininge na, “Ŋam yukur ŋembep, taꞌe luku pe, ŋam yukur wahriꞌ lombo ende.” Kom kin wahriꞌ lombo tikin wahriꞌ orope.
16 E se a orelha diz: “Não sou parte do corpo porque não sou olho”, será que, por isso, deixa de ser parte do corpo?
17 Ŋaiye wahriꞌ lalme ka ŋembep pe, ka isyunde wusyep tuꞌe la? Ŋaiye wahriꞌ lalme ka mungwim pe, ka ginihme ŋaiꞌe ŋaiꞌe tuꞌe la?
17 Se o corpo todo fosse olho, como vocês ouviriam? E, se o corpo todo fosse orelha, como sentiriam o cheiro de algo?
18 Kom wahriꞌ yukur taꞌe liki, pakai. Got si ŋende wahriꞌ lombo ilyeh ilyeh tongonose sai wahriꞌ taꞌe ŋaiye ŋasande kitikin.
18 Mas nosso corpo tem muitas partes, e Deus colocou cada uma delas onde ele quis.
19 Ŋaiye ŋihip ŋilyehme ka si pe, luku yukur wahriꞌ bwore mise.
19 O corpo deixaria de ser corpo se tivesse apenas uma parte.
20 Wahriꞌ yukur taꞌe liki, pakai. Wahriꞌ lombo pe, ki wula wula, kom ki sai wahriꞌ orope ilyeh.
20 Assim, há muitas partes, mas um só corpo.
21 Taꞌe luku pe, ŋembep yukur ka inime syep tuꞌe leꞌe, “Ŋaiye yukur nin sai pe, ŋam ilyeh ŋam tatame ma murp bwore.” Topoꞌe ŋondoh yukur ka inime ŋihip na, “Ŋaiye yukur nin sai pe, ŋam tatame ma murp bwore.” Pakai.
21 O olho não pode dizer à mão: “Não preciso de você”. E a cabeça não pode dizer aos pés: “Não preciso de vocês”.
22 Wahriꞌ lombo syeꞌ ŋaiye poi ŋoiheryembe yukur bongol pe, ŋaiye yukur ki sai pe, wahriꞌ yukur ka si bwore, pakai supule.
22 Ao contrário, algumas partes do corpo que parecem mais fracas são as mais necessárias.
23 Wahriꞌ lombo ŋaiye poi ŋoiheryembe sikirp pupwa pe, luku poi mendendeꞌme miꞌ supule, topoꞌe wahriꞌ lombo ŋaiye poi hiꞌe pe, luku poi tatme miꞌ supule.
23 E as partes que consideramos menos honrosas são as que tratamos com mais atenção. Assim, protegemos cuidadosamente as partes que não devem ser vistas,
24 Wahriꞌ lombo ŋaiye mitiŋ tatame ka yetekeꞌe pe, luku yukur poi tatme bworere, kom Got ŋende wahriꞌ lalme gahilyeh pe, wahriꞌ lombo ŋaiye yukur bongol pe, wahriꞌ lombo uku ki sai ŋembere sekete me ŋembep tikin Got.
24 enquanto as mais honrosas não precisam dessa atenção especial. Deus estruturou o corpo de maneira a conceder mais honra e cuidado às partes que recebem menos atenção.
25 Taꞌe luku pe, wahriꞌ yukur ŋowor ilyeh ilyeh tongonose, pakai. Kom tinge lalme yahraꞌe bepeteme titinge lalme.
25 Isso faz que haja harmonia entre os membros, de modo que todos cuidem uns dos outros.
26 Ŋaiye wahriꞌ lombo ende ka ambaꞌe syohe pe, wahriꞌ lalme luku ka yambaꞌe syohe topoꞌe. Ŋaiye wahriꞌ lombo ende ka ambaꞌe naŋ embere pe, wahriꞌ lalme ka yahraꞌe hriphrip.
26 Se uma parte sofre, todas as outras sofrem com ela, e se uma parte é honrada, todas as outras com ela se alegram.
27 Yip ilyeh ilyeh tongonose yarp ya yoto wahriꞌ tikin Krais, topoꞌe yip ilyeh ilyeh tongonose yip lalme wahriꞌ ilyeh uku.
27 Juntos, todos vocês são o corpo de Cristo, e cada um é uma parte dele.
28 Nato sios pe, Got si nalaŋatme lenge miyeꞌ tuweinge ilyeh ilyeh tongonose ŋaiye ka yende wah me kin. Ŋendehei kin pe, lenge aposel, hoi kin pe, lenge mitiŋ ŋaiye yanange yalaŋatme wusyep profet tikin Got, hun kin pe, lenge jetmam ŋaiye yalaŋatme ŋoihmbwaip bwore bwore tikin Got. Topoꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yende mirakel, topoꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yende miꞌme wahriꞌ epwa, topoꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yungwisme lenge mitiŋ syeꞌ. Topoꞌe lenge mitiŋ ŋaiye bepteme wah tetehei syeꞌ. Topoꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yanange wusyep ŋilim tikin Yohe Yirise.
28 Deus estabeleceu para a igreja: em primeiro lugar, os apóstolos; em segundo, os profetas; em terceiro, os mestres; depois, os que fazem milagres, os que têm o dom de cura, os que ajudam outros, os que têm o dom de liderança, os que falam em diferentes línguas.
29 Detaꞌe lai? Taꞌe tinge lalme ka yende wah aposel, lakai? Taꞌe tinge lalme ka yininge wusyep profet lakai? Taꞌe tinge lalme ka yende wah tuꞌe jetmam lakai? Taꞌe tinge lalme bongol tatame ŋaiye ka yende mirakel lakai?
29 Somos todos apóstolos? Somos todos profetas? Somos todos mestres? Todos nós temos o poder de fazer milagres?
30 Taꞌe tinge lalme bongol tatame ŋaiye ka yende miꞌme wahriꞌ epwa lalme lakai? Topoꞌe taꞌe tinge lalme sisyeme ŋaiye ka yininge wusyep ŋilim tikin Yohe Yirise tongonose lakai? Taꞌe tinge lalme tatame ka yimbilme wusyep ŋilim tikin Yohe Yirise lakai? Pakai.
30 Todos temos o dom de cura? Todos temos a capacidade de falar em diferentes línguas? Todos temos a capacidade de interpretar o que é dito?
31 Pa yende nihararme yitini tikin Yohe Yirise ŋaiye ki ŋembere nengelyembe yitini tikin Yohe Yirise lalme. Kom tukwini ŋam de ma yasam yip ŋahwikin ŋaiye tikin miꞌ supule.
31 Portanto, desejem intensamente os dons mais úteis. Agora, porém, vou lhes mostrar um estilo de vida que supera os demais.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.