1 Načelniku godbe pri Giteji, sinovom Koretovim psalm.
2 Kako ljuba so prebivališča tvoja, o Gospod vojnih krdél!
3 Duša moja hrepeni in koprni, priti v veže Gospodove; srce moje in meso moje vpijeta v hrepenenji po živem Bogu mogočnem.
4 Celo vrabec najde dom in lastovka si gnezdo, da v njem izvali mladiče svoje – o oltarji tvoji, o Gospod vojnih krdél, kralj moj in Bog moj!
5 Blagor jim, ki so prebivali v hiši tvoji, ki te zdaj še hvalijo!
6 Blagor človeku, kateremu je dano v tebi stopati na steze tvoje po srca svojega želji.
7 Kateri gredé po murbini dolini, imajo njega za studenec, katere tudi pokriva dež blagoslova,
8 Kateri hodijo od zbora do zbora, ki se prikaže pred Bogom na Sijonu.
9 Gospod, Bog vojnih krdél, čuj molitev mojo; poslušaj, o Bog Jakobov!
10 Ščit naš, poglej, o Bog; in glej maziljenca svojega obličje!
11 Ker boljši en dan v vežah tvojih, nego tisoč drugjé; raji hočem stopati čez prag v hiši Boga mojega, nego prebivati v krivice šatorih.
12 Ker solnce in ščit je Gospod, Bog; milost in slavo daje Gospod; dobrega ne krati njim, ki hodijo v poštenosti.
13 O Gospod vojnih krdél, blagor človeku, kateri ima zaupanje v tebe!