1 NA BOGA samega moja duša čaka v tišini; od Njega prihaja rešitev moje duše.
2 Samo On je moja skala in rešitelj moje duše, moja obramba in moja trdnjava, ne bom močno omajan.
3 Kako dolgo boste trdovratno vztrajali pri človeku, da bi ga lahko ubili, vsi vi, kakor nagnjen zid, kakor razmajana ograda?
4 Posvetujejo se samo, da bi ga vrgli dol iz njegove višine, [da bi ga osramotili]; veselijo se v lažeh. Blagoslavljajo s svojimi usti, toda v notranjosti preklinjajo.
5 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Moja duša, čakaj samo na Boga in se Mu tiho podredi; kajti moje upanje in pričakovanje sta od Njega.
6 Samo On je moja skala in rešitelj moje duše; On je moja obramba in moja trdnjava, ne bom omajan.
7 Z Bogom počiva rešitev moje duše in moja slava; On je moja skala neupogljive moči in neprebojne trdote in moje zatočišče je v Bogu!
8 Zaupajte v |Njega|, naslanjajte se |Nanj|, zanesite se |Nanj| in imejte zaupljivost v Njem ob vseh časih, vi ljudje; svoja srca izlivajte pred Njim. Bog je za nas zatočišče, (trdnjava in visoki stolp).
9 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Možje nizkega stanu, [na socialni lestvici], so praznina, (ničevost, dih), možje visokega stanu, [na enaki lestvici], pa so laž in zabloda. Na tehtnicah gredo navzgor; skupaj so lažji od diha.
10 Ne zaupaj v |oderuštvo in zatiranje| in prepričano se ne zanesi na oderuštvo in zatiranje in ne upaj prazno v tatvino; če se dobrine povečujejo, nanje ne navezuj svojega srca.
11 Bog je govoril enkrat, dvakrat sem slišal tole: da oblast pripada Bogu.
12 Prav tako Tebi, o Gospod, pripada usmiljenje in ljubeča-skrbnost, kajti Ti vsakemu človeku vračaš glede na njegovo delo.