1 USLIŠI MOJ klic, o Bog; prisluhni moji molitvi.
2 Iz konca zemlje bom klical k Tebi, ko je moje srce preplavljeno in medleče; vodi me do skale, ki je višja od mene, [da, skale, ki je previsoka zame].
3 Kajti Ti si mi bil zatočišče in pribežališče, čvrst stolp proti sovražniku.
4 V Tvojem svetišču bom prebival za vedno; naj najdem pribežališče in zaupanje v zatočišču Tvojih peruti.
5 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Kajti Ti, o Bog, si slišal moje zaobljube; Ti si mi dal dediščino tistih, ki se bojijo, častijo in spoštujejo Tvoje ime.
6 Naj Ti [resnično] podaljšaš Kraljevo življenje, [pridodajaš dneve k dnevom] in Njegova leta naj bodo do zadnjega rodu [tega sveta in rodov sveta, ki prihaja].
7 Naj On za vedno sedi ustoličen pred Božjim [obličjem]; o uredi, da bi lahko ljubeča-skrbnost in zvestoba bdeli nad Njim!
8 Tako bom pel hvalo Tvojemu imenu za vedno, dan za dnem odplačeval svoje zaobljube.