1 O BOG, Ti si nas zavrnil in nas zavrgel, zlomil [naše obrambe] in nas razkropil; Ti si bil jezen – o obnovi nas in Se zopet obrni k nam!
2 Ti si storil, da je zemlja drgetala in trepetala, Ti si jo razklal, [odprl]; popravi njene vrzeli, kajti trese se in opoteka.
3 Ti si storil, da je Tvoje ljudstvo trpelo težke stvari; Ti si nam dal piti vino, ki nas naredi opotekajoče in oslepljene.
4 [Toda sedaj] si Ti postavil zastavo za tiste, ki se bojijo in Te obožujoče častijo, [h kateri lahko pobegnejo pred lokom], prapor prikazan zaradi resnice.
5 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Da bi Tvoji ljubljeni lahko bili osvobojeni, reši s Svojo desnico in odgovori nam [ali meni].
6 Bog je govoril v Svoji svetosti, [v Svojih obljubah]: "Jaz se bom radostil, Jaz bom delil in razdelil [deželo] Sihem in Sukótsko dolino [od zahoda do vzhoda].
7 Gileád je Moj in Manáse je Moj; Efrájim je prav tako Moja čelada, (obramba Moje glave); Juda je Moje žezlo in Moj zakonodajalec.
8 Moáb je Moj umivalnik, [ponižan na najostudnejše hlapčevstvo]; na Edóm Jaz mečem Svoj čevelj v zmagoslavju; nad Filistejo Jaz vzdignem krik zmage."
9 Kdo bo mene, [Davida], privedel v močno mesto [Petra]? Kdo me bo vodil v Edóm?
10 Ali nas nisi Ti zavrnil, o Bog? In ali ne boš Ti šel naprej, o Bog, z našimi vojskami?
11 O daj nam pomoč proti sovražniku, kajti prazna, (neučinkovita in brez namena), je pomoč ali rešitev duše od človeka.
12 Zaradi Boga bomo delali hrabro, kajti On je Ta, ki bo poteptal naše nasprotnike.