1 USLIŠI MOJO molitev, o Gospod in naj moj klic pride k Tebi.
2 Ne skrivaj Svojega obraza pred menoj na dan, ko sem v stiski! Svoje uho nagni k meni; na dan, ko kličem, mi hitro odgovori.
3 Kajti moji dnevi se zapravljajo kakor dim in moje kosti gorijo kot bakla ali kot ognjišče.
4 Moje srce je pokošeno kakor trava in ovenelo, tako da sem [v zatopljenosti] pozabil jesti svojo hrano.
5 Zaradi mojega glasnega vzdihovanja [od trpljenja in težav] se moje meso lepi na moje kosti.
6 Sem kot otožen pelikan ali jastreb iz divjine; sem kot [osamljena] sova iz pustih krajev.
7 Nespečen sem in ležim buden, [tožeč], kot zapuščena puščica sama na vrhu strehe.
8 Moji nasprotniki se posmehujejo in mi očitajo ves dan; in tisti, ki so jezni name, moje ime uporabljajo kot prekletstvo.
9 Kajti jedel sem pepel, [v katerem sem sedel], kot če bi bil kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom
10 zaradi Tvoje užaljenosti in Tvojega besa, kajti Ti si me vzel in me zavrgel.
11 Moji dnevi so kot večerna senca, ki se razteguje in pojema [s soncem]; jaz pa sem ovenel kakor trava.
12 Toda Ti, o Gospod, prestoluješ za vedno; in slava Tvojega imena vztraja vsem rodovom.
13 Ti se boš vzdignil in imel usmiljenje in ljubečo-skrbnost za Sion, kajti čas je, da imaš usmiljenje in sočutje zanjo; da, določeni čas je prišel, [namenjeni trenutek].
14 Kajti Tvoji služabniki si jemljejo [otožno] zadovoljstvo v kamenju [njenih razvalin] in kažejo pomilovanje za njen prah.
15 Tako se bodo narodi bali in obožujoče častili ime Gospoda in vsi kralji zemlje Tvojo slavo.
16 Ko Gospod zgradi Sion, se bo On pojavil v Svoji slavi;
17 On bo spoštoval prošnjo zapuščenih in ne bo preziral njihove molitve.
18 Naj bo to zapisano za rodove, ki še niso rojeni, da bo ljudstvo, ki bo šele ustvarjeno, hvalilo Gospoda.
19 Kajti On je gledal dol iz višine Svojega svetišča, iz nebes je Gospod pogledal zemljo,
20 da bi slišal ječanje in vzdihovanje jetnikov, da osvobodi tiste, ki so namenjeni za smrt,
21 tako da ljudje lahko razglašajo ime Gospoda na Sionu in Njegovo hvalo v Jeruzalemu,
22 ko so ljudstva zbrana skupaj in kraljestva, da bi oboževala in služila Gospodu.
23 On je prizadel in oslabil mojo moč, ponižal me je na poti in me [z bolestjo] privedel na dno; On je skrajšal moje dni, [prezgodaj me je postaral].
24 Jaz sem rekel: "O moj Bog, ne vzemi me stran v sredi mojih dni, Ti, čigar leta se nadaljujejo skozi vse rodove."
25 Na začetku si Ti obstajal in zemlji položil temelje; podaljšek nebes je delo Tvojih rok.
26 Izginili bodo, toda Ti boš ostal in vztrajal; da, vsi izmed njih se bodo izrabili in postarali kakor oblačilo. Kakor obleko jih boš Ti zamenjal in spremenjeni bodo ter preminuli.
27 Toda Ti boš ostal isti in Tvoja leta ne bodo imela konca.
28 Otroci Tvojih služabnikov bodo prebivali varno in nadaljevali in njihovi potomci bodo postavljeni pred Teboj.