Atos 22

Itlajtol Totajtzin Dios (NSU) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 —Noknivah judiojtih iva imejvah tlen intekivajkeh, xikakikah tlen nimechilvis para nimopalevis.
1 “Irmãos e pais”, disse Paulo. “Ouçam-me enquanto apresento minha defesa.”
2 Ijkuak okikakkeh ope kintlapovia ika intlajtol hebreo, okachi sa ovalmotenkajkeh. Iva Pablo okinmilvi:
2 Quando o ouviram falar em aramaico, o silêncio foi ainda maior.
3 —Ne nijudío. Onineski kan siudad de Tarso, tlen kajki itech tlali de Cilicia, pero ne onimoskalti nika Jerusalén. Ne onikatka nimomachti de Gamaliel iva ye kuali onechixtlamachti itech intlanavatilvah in tokojkolvah. Ika nochi noyolo oniktekipanovaya in toYejwatzi, ijkó kemi nochtin imejvah axka inkichivah.
3 Então Paulo disse: “Sou judeu, nascido em Tarso, cidade da Cilícia. Fui criado aqui em Jerusalém e educado por Gamaliel. Como aluno dele, fui instruído rigorosamente em nossas leis e nos costumes judaicos. Tornei-me muito zeloso de honrar a Deus em tudo que fazia, como vocês são hoje.
4 Achto ne onikintemojtinemia tlen nemih itech iojviv in Jesús para nikinmiktis. Tlakah ivan sivameh onikinkitzkiaya iva onikintzakuaya telpiloya.
4 E fui ao encalço dos seguidores do Caminho, perseguindo alguns até a morte, prendendo homens e mulheres e lançando-os na prisão.
5 In wei tiopixki iva nochtin tetajmeh tlen povih itech injunta in judiojtih kuali kimatih nik ijkó onikchivaya. Se tonali yejvah onechmakakeh seki tlanavatil amameh para in toknivah judiojtih tlen chantih Damasco, para ma nechkavilikah ma nikinkitzki in tlaneltokakeh iva ma nikinvalika nika Jerusalén para ma kintlajyoviltikah.
5 O sumo sacerdote e todo o conselho dos líderes do povo podem confirmar isso. Recebi deles cartas para nossos irmãos judeus em Damasco que me autorizavam a trazer os seguidores do Caminho de lá para Jerusalém, em cadeias, para serem castigados.
6 ’Ijkuak oniaya itech ojtli iva yonajsitiaya Damasco, kemi tlajko tonali, san de repente se chikavak tlavili ovala de ilvikak opetlanki iva onechyavalo
6 “Quando me aproximava de Damasco, por volta do meio-dia, de repente uma luz muito intensa brilhou ao meu redor.
7 iva onivetzito ipan tlali. Iva onikakki se tlajtoli, onechilvi: “Saulo, Saulo, ¿tleka techtemojtinemi para techtlajyoviltis?”
7 Caí no chão e ouvi uma voz que me disse: ‘Saulo, Saulo, por que você me persegue?’.
8 Ijkuakó ne onitlanankili: “¿Akin tejwatzi?” In tlajtoli onechnankili: “Ne niJesús de Nazaret, tlen te tiktemojtinemi.”
8 “‘Quem és tu, Senhor?’, perguntei. “E a voz respondeu: ‘Sou Jesus, o nazareno,
9 Tlen nova oyayah okittakeh in tlavili iva omomavtijkeh, pero amo okajsikamatkeh in tlajtoli tlen ne onechtlapovi.
9 Os que me acompanhavam viram a luz, mas não entenderam a voz daquele que falava comigo.
10 Ne oniktlajtlani: “¿Tlán nikchivas, noTeko?” Iva in toTeko onechilvi: “Ximoketza iva xivia kan siudad de Damasco. Ompa mitzilviskeh tlán moneki tikchivas.”
10 “Então perguntei: ‘Que devo fazer, Senhor?’. “E o Senhor me disse: ‘Levante-se e entre em Damasco, onde lhe dirão tudo que você deve fazer’.
11 In tlavili onechixmikti iva ayakmo ovelik onitlachixki. Iva in tlakah tlen nova oyayah sa onechmatilantiajkeh onechvikakeh para Damasco.
11 “A luz intensa havia me deixado cego, e meus companheiros tiveram de levar-me pela mão a Damasco.
12 ’Ompa okatka se tlakatl itoka Ananías, tlen yi neli okivelkakia itlanavatil Moisés, iva nochtin judiojtih tlen ompa chantih otlajtovayah kuali de ye.
12 Vivia ali Ananias, um homem devoto, dedicado à lei e muito respeitado por todos os judeus da cidade.
13 Ye ovala onechittako iva onechilvi: “Nokni Saulo, xitlachia oksejpa.” Iva san nima ijkuakó onitlachixki oksejpa, iva ovelik onikittak.
13 Ele veio, colocou-se ao meu lado e disse: ‘Irmão Saulo, volte a enxergar’. E, naquele mesmo instante, pude vê-lo.
14 Ijkuakó ye onechilvi: “In toYejwatzi de yi wejkavitl tokojkolvah yomitzpejpenki para xikmati tlen Ye kimonekiltia, para xikitta in Jesús tlen tlakamela iva para xikakili itlajtol.
14 “Então ele disse: ‘O Deus de nossos antepassados escolheu você para conhecer a vontade dele e para ver o Justo e ouvi-lo falar.
15 Porke te tikintlapovis nochtin tlaltikpaktlakah de tlen otikittak iva de tlen otikakki.
15 Você será testemunha dele, dizendo a todos o que viu e ouviu.
16 Iva axka, amo ximochia okachi. Ximoketza iva ximobautisaro. Xiktlatlavti in toTeko ma mitzchipava de motlajtlakol.”
16 O que está esperando? Levante-se e seja batizado! Fique limpo de seus pecados invocando o nome do Senhor’.
17 ’Ijkuak onimokuapki para Jerusalén, onivia kan templo onimodiostzajtzilito, iva onikittak in toTeko itech se tetzavistlachialistli.
17 “Depois que voltei a Jerusalém, estava orando no templo e tive uma visão,
18 Iva onechilvi: “Xikisa totoka de Jerusalén, porke amo kiseliskeh tlen tikintlapovis de Ne.”
18 na qual o Senhor me dizia: ‘Depressa! Saia de Jerusalém, pois o povo daqui não aceitará seu testemunho a meu respeito’.
19 Iva ne oniknankili: “NoTeko, yejvah kimatih ke ne oniaya itech nochtin tiotlamachtijkaltih iva onikinkitzkiaya tlen mitzneltokah, onikintzakuaya telpiloya iva onikinvitekia.
19 “E eu respondi: ‘Senhor, sem dúvida eles sabem que em cada sinagoga eu prendia e açoitava aqueles que criam em ti.
20 Iva ijkuak okimiktijkeh in Esteban tlen otetlapoviaya de tejwatzi, ne ompa onikatka iva onikijto kuali ka ma kimiktikah iva asta onikinkuidarojtoka intlakenvah tlen otemiktijkeh.”
20 E quando Estêvão, tua testemunha, foi morto, eu estava inteiramente de acordo. Fiquei ali e guardei os mantos que eles tiraram quando foram apedrejá-lo’.
21 Pero in toTeko onechilvi: “¡Xivia! Ne nimitztitlanis wejka, kan kateh tlen amo judiojtih.”
21 “Mas o Senhor me disse: ‘Vá, pois eu o enviarei para longe, para os gentios’”.
22 Asta ompa okikakilijkeh itlajtol, iva ijkuakó ope tzajtzih chikavak:
22 A multidão ouviu Paulo até ele dizer essa palavra. Então começaram a gritar: “Fora com esse sujeito! Ele não merece viver!”.
23 Otzajtziah chikavak iva okinmajkotlamotlayah intlakenvah iva okajkotlamotlayah tlalpinoli,
23 Gritavam, arrancavam seus mantos e jogavam poeira para o alto.
24 in wei tlayakanki de soldadojtih otlanavati ma kikalakikah in Pablo kan kuartel. Iva otlanavati ma kivitekikah para ma kijto tleka in gentejtih okualaniah iva otzajtziah inavak.
24 O comandante trouxe Paulo para dentro e ordenou que ele fosse açoitado e interrogado a fim de descobrir por que a multidão tinha ficado tão furiosa.
25 Iva ijkuak yokijilpijkah para kivitekiskeh, in Pablo okitlajtlani in kapita tlen ompa okatka:
25 Quando amarravam Paulo para açoitá-lo, ele disse ao oficial que estava ali: “A lei permite açoitar um cidadão romano sem que ele tenha sido julgado?”.
26 Ijkuak ijkó okikakki in kapita, oyá okimatiltito in wei tlayakanki de soldadojtih. Okilvi:
26 Ao ouvir isso, o oficial foi ao comandante e perguntou: “O que o senhor está fazendo? Este homem é cidadão romano!”.
27 In wei tlayakanki de soldadojtih okittato in Pablo iva okitlajtlani:
27 O comandante perguntou a Paulo: “Diga-me, você é cidadão romano?”. Ele respondeu: “Sim, eu sou”.
28 Ijkuakó in wei tlayakanki de soldadojtih okilvi in Pablo:
28 “Eu também”, disse o comandante. “E paguei caro por minha cidadania!” Paulo respondeu: “Mas eu sou cidadão de nascimento”.
29 In tlakah tlen okivitekiskiah in Pablo san nima okikajkajkeh ijkuak okimatkeh nik in ye romano, noijki in wei tlayakanki de soldadojtih omomavti porke yotlanavatijka ma kijilpikah iva ma kivitekikah.
29 Quando os soldados que estavam prestes a interrogar Paulo ouviram que ele era cidadão romano, retiraram-se de imediato. Até mesmo o comandante ficou com medo ao saber que Paulo era cidadão romano, pois tinha mandado amarrá-lo.
30 Omostlatik, in wei tlayakanki de soldadojtih otlanavati ma mololokah in tlayakankeh tiopixkeh iva nochtin tetajmeh tlen povih itech injunta in judiojtih, porke okinekia kuali kimatis tleka okiteilviayah in Pablo. Satepa otlanavati ma kinkixtilikah in kadenajtih iva ma kixtikah de kan telpiloya para kinmixpantilis.
30 No dia seguinte, o comandante ordenou que os principais sacerdotes se reunissem com o conselho dos líderes do povo. Queria descobrir exatamente qual era o problema, por isso soltou Paulo e mandou que o trouxessem diante deles.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.