Atos 22
Itlajtol Totajtzin Dios (NSU) vs ARA
1 —Noknivah judiojtih iva imejvah tlen intekivajkeh, xikakikah tlen nimechilvis para nimopalevis.
1 Irmãos e pais, ouvi, agora, a minha defesa perante vós.
2 Ijkuak okikakkeh ope kintlapovia ika intlajtol hebreo, okachi sa ovalmotenkajkeh. Iva Pablo okinmilvi:
2 Quando ouviram que lhes falava em língua hebraica, guardaram ainda maior silêncio. E continuou:
3 —Ne nijudío. Onineski kan siudad de Tarso, tlen kajki itech tlali de Cilicia, pero ne onimoskalti nika Jerusalén. Ne onikatka nimomachti de Gamaliel iva ye kuali onechixtlamachti itech intlanavatilvah in tokojkolvah. Ika nochi noyolo oniktekipanovaya in toYejwatzi, ijkó kemi nochtin imejvah axka inkichivah.
3 Eu sou judeu, nasci em Tarso da Cilícia, mas criei-me nesta cidade e aqui fui instruído aos pés de Gamaliel, segundo a exatidão da lei de nossos antepassados, sendo zeloso para com Deus, assim como todos vós o sois no dia de hoje.
4 Achto ne onikintemojtinemia tlen nemih itech iojviv in Jesús para nikinmiktis. Tlakah ivan sivameh onikinkitzkiaya iva onikintzakuaya telpiloya.
4 Persegui este Caminho até à morte, prendendo e metendo em cárceres homens e mulheres,
5 In wei tiopixki iva nochtin tetajmeh tlen povih itech injunta in judiojtih kuali kimatih nik ijkó onikchivaya. Se tonali yejvah onechmakakeh seki tlanavatil amameh para in toknivah judiojtih tlen chantih Damasco, para ma nechkavilikah ma nikinkitzki in tlaneltokakeh iva ma nikinvalika nika Jerusalén para ma kintlajyoviltikah.
5 de que são testemunhas o sumo sacerdote e todos os anciãos. Destes, recebi cartas para os irmãos; e ia para Damasco, no propósito de trazer manietados para Jerusalém os que também lá estivessem, para serem punidos.
6 ’Ijkuak oniaya itech ojtli iva yonajsitiaya Damasco, kemi tlajko tonali, san de repente se chikavak tlavili ovala de ilvikak opetlanki iva onechyavalo
6 Ora, aconteceu que, indo de caminho e já perto de Damasco, quase ao meio-dia, repentinamente, grande luz do céu brilhou ao redor de mim.
7 iva onivetzito ipan tlali. Iva onikakki se tlajtoli, onechilvi: “Saulo, Saulo, ¿tleka techtemojtinemi para techtlajyoviltis?”
7 Então, caí por terra, ouvindo uma voz que me dizia: Saulo, Saulo, por que me persegues?
8 Ijkuakó ne onitlanankili: “¿Akin tejwatzi?” In tlajtoli onechnankili: “Ne niJesús de Nazaret, tlen te tiktemojtinemi.”
8 Perguntei: quem és tu, Senhor? Ao que me respondeu: Eu sou Jesus, o Nazareno, a quem tu persegues.
9 Tlen nova oyayah okittakeh in tlavili iva omomavtijkeh, pero amo okajsikamatkeh in tlajtoli tlen ne onechtlapovi.
9 Os que estavam comigo viram a luz, sem, contudo, perceberem o sentido da voz de quem falava comigo.
10 Ne oniktlajtlani: “¿Tlán nikchivas, noTeko?” Iva in toTeko onechilvi: “Ximoketza iva xivia kan siudad de Damasco. Ompa mitzilviskeh tlán moneki tikchivas.”
10 Então, perguntei: que farei, Senhor? E o Senhor me disse: Levanta-te, entra em Damasco, pois ali te dirão acerca de tudo o que te é ordenado fazer.
11 In tlavili onechixmikti iva ayakmo ovelik onitlachixki. Iva in tlakah tlen nova oyayah sa onechmatilantiajkeh onechvikakeh para Damasco.
11 Tendo ficado cego por causa do fulgor daquela luz, guiado pela mão dos que estavam comigo, cheguei a Damasco.
12 ’Ompa okatka se tlakatl itoka Ananías, tlen yi neli okivelkakia itlanavatil Moisés, iva nochtin judiojtih tlen ompa chantih otlajtovayah kuali de ye.
12 Um homem, chamado Ananias, piedoso conforme a lei, tendo bom testemunho de todos os judeus que ali moravam,
13 Ye ovala onechittako iva onechilvi: “Nokni Saulo, xitlachia oksejpa.” Iva san nima ijkuakó onitlachixki oksejpa, iva ovelik onikittak.
13 veio procurar-me e, pondo-se junto a mim, disse: Saulo, irmão, recebe novamente a vista. Nessa mesma hora, recobrei a vista e olhei para ele.
14 Ijkuakó ye onechilvi: “In toYejwatzi de yi wejkavitl tokojkolvah yomitzpejpenki para xikmati tlen Ye kimonekiltia, para xikitta in Jesús tlen tlakamela iva para xikakili itlajtol.
14 Então, ele disse: O Deus de nossos pais, de antemão, te escolheu para conheceres a sua vontade, veres o Justo e ouvires uma voz da sua própria boca,
15 Porke te tikintlapovis nochtin tlaltikpaktlakah de tlen otikittak iva de tlen otikakki.
15 porque terás de ser sua testemunha diante de todos os homens, das coisas que tens visto e ouvido.
16 Iva axka, amo ximochia okachi. Ximoketza iva ximobautisaro. Xiktlatlavti in toTeko ma mitzchipava de motlajtlakol.”
16 E agora, por que te demoras? Levanta-te, recebe o batismo e lava os teus pecados, invocando o nome dele.
17 ’Ijkuak onimokuapki para Jerusalén, onivia kan templo onimodiostzajtzilito, iva onikittak in toTeko itech se tetzavistlachialistli.
17 Tendo eu voltado para Jerusalém, enquanto orava no templo, sobreveio-me um êxtase,
18 Iva onechilvi: “Xikisa totoka de Jerusalén, porke amo kiseliskeh tlen tikintlapovis de Ne.”
18 e vi aquele que falava comigo: Apressa-te e sai logo de Jerusalém, porque não receberão o teu testemunho a meu respeito.
19 Iva ne oniknankili: “NoTeko, yejvah kimatih ke ne oniaya itech nochtin tiotlamachtijkaltih iva onikinkitzkiaya tlen mitzneltokah, onikintzakuaya telpiloya iva onikinvitekia.
19 Eu disse: Senhor, eles bem sabem que eu encerrava em prisão e, nas sinagogas, açoitava os que criam em ti.
20 Iva ijkuak okimiktijkeh in Esteban tlen otetlapoviaya de tejwatzi, ne ompa onikatka iva onikijto kuali ka ma kimiktikah iva asta onikinkuidarojtoka intlakenvah tlen otemiktijkeh.”
20 Quando se derramava o sangue de Estêvão, tua testemunha, eu também estava presente, consentia nisso e até guardei as vestes dos que o matavam.
21 Pero in toTeko onechilvi: “¡Xivia! Ne nimitztitlanis wejka, kan kateh tlen amo judiojtih.”
21 Mas ele me disse: Vai, porque eu te enviarei para longe, aos gentios.
22 Asta ompa okikakilijkeh itlajtol, iva ijkuakó ope tzajtzih chikavak:
22 Ouviram-no até essa palavra e, então, gritaram, dizendo: Tira tal homem da terra, porque não convém que ele viva!
23 Otzajtziah chikavak iva okinmajkotlamotlayah intlakenvah iva okajkotlamotlayah tlalpinoli,
23 Ora, estando eles gritando, arrojando de si as suas capas, atirando poeira para os ares,
24 in wei tlayakanki de soldadojtih otlanavati ma kikalakikah in Pablo kan kuartel. Iva otlanavati ma kivitekikah para ma kijto tleka in gentejtih okualaniah iva otzajtziah inavak.
24 ordenou o comandante que Paulo fosse recolhido à fortaleza e que, sob açoite, fosse interrogado para saber por que motivo assim clamavam contra ele.
25 Iva ijkuak yokijilpijkah para kivitekiskeh, in Pablo okitlajtlani in kapita tlen ompa okatka:
25 Quando o estavam amarrando com correias, disse Paulo ao centurião presente: Ser-vos-á, porventura, lícito açoitar um cidadão romano, sem estar condenado?
26 Ijkuak ijkó okikakki in kapita, oyá okimatiltito in wei tlayakanki de soldadojtih. Okilvi:
26 Ouvindo isto, o centurião procurou o comandante e lhe disse: Que estás para fazer? Porque este homem é cidadão romano.
27 In wei tlayakanki de soldadojtih okittato in Pablo iva okitlajtlani:
27 Vindo o comandante, perguntou a Paulo: Dize-me: és tu romano? Ele disse: Sou.
28 Ijkuakó in wei tlayakanki de soldadojtih okilvi in Pablo:
28 Respondeu-lhe o comandante: A mim me custou grande soma de dinheiro este título de cidadão. Disse Paulo: Pois eu o tenho por direito de nascimento.
29 In tlakah tlen okivitekiskiah in Pablo san nima okikajkajkeh ijkuak okimatkeh nik in ye romano, noijki in wei tlayakanki de soldadojtih omomavti porke yotlanavatijka ma kijilpikah iva ma kivitekikah.
29 Imediatamente, se afastaram os que estavam para o inquirir com açoites. O próprio comandante sentiu-se receoso quando soube que Paulo era romano, porque o mandara amarrar.
30 Omostlatik, in wei tlayakanki de soldadojtih otlanavati ma mololokah in tlayakankeh tiopixkeh iva nochtin tetajmeh tlen povih itech injunta in judiojtih, porke okinekia kuali kimatis tleka okiteilviayah in Pablo. Satepa otlanavati ma kinkixtilikah in kadenajtih iva ma kixtikah de kan telpiloya para kinmixpantilis.
30 No dia seguinte, querendo certificar-se dos motivos por que vinha ele sendo acusado pelos judeus, soltou-o, e ordenou que se reunissem os principais sacerdotes e todo o Sinédrio, e, mandando trazer Paulo, apresentou-o perante eles.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.