Marcos 15

YISU KILISI ANE BINGE VIE GIENGK IWAL AVOS (KBM) vs NVI

Sair da comparação
NVI Nova Versão Internacional
1 Givin tistumi-ngge bambamo da ane be tis amolmol yaun ane subu be tis eisir ebe emb Mose ane yaun dabin ok be amolmol ebe ilgum amolmol as yaun ok, ilgum yaun ve inei inadgin Yisu ta ve seng be in-gas ei intangi Pilata inde.
1 De manhã bem cedo, os chefes dos sacerdotes com os líderes religiosos, os mestres da lei e todo o Sinédrio chegaram a uma decisão. Amarrando Jesus, levaram-no e o entregaram a Pilatos.
2 Pilata giutani Yisu be ginei; “Mie amol bamo ebe gob amolmol dabin nangge Juda ok etenik me?” Be Yisu giwel Pilata avo be ginei; “Yaun nok ete ande miate gunei nok.”
2 "Você é o rei dos judeus? ", perguntou Pilatos. "Tu o dizes", respondeu Jesus.
3 Be bambamo da ane ilgum yaun bingkas-kasop walang ano gipil ei.
3 Os chefes dos sacerdotes o acusavam de muitas coisas.
4 Be Pilata giutani ei vukuri be ginei; “Amolmol inei yaun bingkasop anongge gipil mie, bemem mie guwel eisir avos ite ve ret ane?”
4 Então Pilatos lhe perguntou novamente: "Você não vai responder? Veja de quantas coisas o estão acusando".
5 Bemem Yisu ginei yaun ti ite be tumi ge givarkei. Beti Pilata ta gitung walang ano ve gili ebe Yisu ginei yaun ti ite be tumi ge givarkei ok.
5 Mas Jesus não respondeu nada, e Pilatos ficou impressionado.
6 Givin Sonda bamo walang ok Juda ilgum as ben bamo ti ebe tas gitung as bambamo-nggen as natus gen ebe warik angela es eisir vunkunu ite ok, be Pilata atob nihlang amolmol kapual-lu ane ti be nitangi amolmol nile gitangi ebe amolmol eisir ate as tas givin ok.
6 Por ocasião da festa, era costume soltar um prisioneiro que o povo pedisse.
7 Be givin sawa etok ete amol ti gibweg nam kapual-lu ane givin, amol nok are Barabas. Ei gibweg kapual-lu ve gisov ei ok gibweg givin amolmol ebe ilgum yaun ve inaitin Rom as amol bamo ebe geb eisir dabin ok nikwai, be eisir es amolmol subu nangge Rom vunkunu givin.
7 Um homem chamado Barrabás estava na prisão com os rebeldes que haviam cometido assassinato durante uma rebelião.
8 Be givin ebe amolmol tepwengge iro isate sut ok, be inei gitangi Pilata ve nilgum dang ebe warik gilgum gilgum ok nitangi eisir, ve nihlang amol kapual-lu ane ti be nitangi eisir nile.
8 A multidão chegou e pediu a Pilatos que lhe fizesse o que costumava fazer.
9 Beti Pilata giutani eisir be ginei; “Yem tanggaim givin kob ayeu nahlang Juda as amol bamo ebe geb eisir dabin ok nikwai kapual-lu be nile.”
9 "Vocês querem que eu lhes solte o rei dos judeus? ", perguntou Pilatos,
10 Pilata gitpweng are ginei amolmol bambamo ebe emb kulkul da ane ok tas vadbu ve ili ebe amolmol tas givin Yisu anongge gitlek eisir ok beti ilgum yaun bamo etok sin-gege gipil Yisu.
10 sabendo que fora por inveja que os chefes dos sacerdotes lhe haviam entregado Jesus.
11 Bemem bambamo da ane inei gisov amolmol be gilgum amolmol be tas vavis anongge be inei gitangi Pilata ve nihlang Barabas nitangi eisir nile.
11 Mas os chefes dos sacerdotes incitaram a multidão a pedir que Pilatos, ao contrário, soltasse Barrabás.
12 Be Pilata ginei gitangi eisir be ginei; “Yem tanggaim givin ve ayeu nalgum ret nitangi amol ebe yem utal unei amol bamo ebe geb yem dabin ok?”
12 "Então, que farei com aquele a quem vocês chamam rei dos judeus? ", perguntou-lhes Pilatos.
13 Be amolmol tepwengge ital avos bambamo ge be inei; “Nos ei nireu ei givsangin!”
13 "Crucifica-o", gritaram eles.
14 Bemem Pilata ginei; “Ei gilgum gen tiate ret?” Be amolmol tepwengge ital avos bambamo ge vukuri be inei; “Nos ei nireu ei givsangin!”
14 "Por quê? Que crime ele cometeu? ", perguntou Pilatos. Mas eles gritavam ainda mais: "Crucifica-o! "
15 Pilata gilgum ve nilgum amolmol aplos vie ane beti gihlang Barabas gitangi eisir gile. Be geb Yisu gitangi amolmol valir ane gile ve inrau ei bekob ines ei nireu ei givsangin nile.
15 Desejando agradar a multidão, Pilatos soltou-lhes Barrabás, mandou açoitar Jesus e o entregou para ser crucificado.
16 Amolmol valir ane inggas Yisu isov amol bamo ebe geb amolmol dabin ok ane simbel aplo ile, be iro amolmol valir ane tepwengge sut ile ipil dongke.
16 Os soldados levaram Jesus para dentro do palácio, isto é, ao Pretório e reuniram toda a tropa.
17 Bekob ise molok gile Yisu be inggolong ei weik amol bamo (king) ti be iro kambam mwele ti gile ei be ipasang gululung ti ve wal duduli be es gisov Yisu dabe gile.
17 Vestiram-no com um manto de púrpura, depois fizeram uma coroa de espinhos e a colocaram nele.
18 bekob imdil be itle dabas gitangi ei be inei; “Asmate mie. Mei amol bamo ebe gob Juda dabin ok.”
18 E começaram a saudá-lo: "Salve, rei dos judeus! "
19 Be irau gisov ete dabe ok ve bweng be iluk gireu ei, be iro vas dubi supwe gisov nalk gitangi ei.
19 Batiam-lhe na cabeça com uma vara e cuspiam nele. Ajoelhavam-se e lhe prestavam adoração.
20 Amolmol ilgum gen bambamo etok gitangi ei gikwai kob iwaulu kambam mwele etok gikwai ei be ino ei ate ane kup gireu vukuri be inggas ei ile ve ines ei nireu ei givsangin.
20 Depois de terem zombado dele, tiraram-lhe o manto de púrpura e vestiram-lhe suas próprias roupas. Então o levaram para fora, a fim de crucificá-lo.
21 Amolmol valir ane inggas Yisu ile ve ines nireu ei givsangin be ile vunge ve amol ti are Saimon nangge luev. Ei amol Sairini ane, be natu-nggen ete Aleksanda gabu Rufus ok. Saimon nok givang ve nile nihlang ebe nam ok, beti amolmol valir ane avos girau ei ve nemb Yisu ane ei givsangin ru.
21 Certo homem de Cirene, chamado Simão, pai de Alexandre e de Rufo, passava por ali, chegando do campo. Eles o forçaram a carregar a cruz.
22 Eisir inggas Yisu ile taku ti are Golgada. Are etok ane dabe dang-eteik: Taku ebe amolmol dabas tulkwe anongge giengk ok.
22 Levaram Jesus ao lugar chamado Gólgota, que quer dizer Lugar da Caveira.
23 Amolmol valir ane ve inemb wain tis gen vavis ti nitangi Yisu be ninum veik nile ebe es ei be viti ok ite, bemem Yisu bua ve ret ninum gen etok.
23 Então lhe deram vinho misturado com mirra, mas ele não o bebeu.
24 Eisir valir ane es Yisu gireu ei givsangin gile gikwai kob es bwas ve indi inei atob amol ret nivwat ei ane kup.
24 E o crucificaram. Dividindo as roupas dele, tiraram sortes para saber com o que cada um iria ficar.
25 As matano givarkei gitangi bage tavlu be ano aivat (9 kilok) tistumi be amolmol valir ane es Yisu gireu ei givsangin gile.
25 Eram nove horas da manhã quando o crucificaram.
26 Be eisir as luev ti giengk dang etok ve atob inro amolmol as gen tiate ebe es eisir vunu gosov ok bwalbwale niengk ei givsangin den ei goto ane. Beti eisir iro yaun ebe es Yisu vunu gisov ok bwalbwale gireu Yisu ane ei givsangin giengk einggoto ane dang-eteik inei; “Juda as amol bamo ebe geb eisir dabin ok etenik!”
26 E assim estava escrito na acusação contra ele: O REI DOS JUDEUS.
27 Be eisir es amol ailu ebe es amolmol vunkunu be ivaina gen ok ireu ei givsangin ivin Yisu, amol ti gikaiwel gideb Yisu bage mol ane be ti gikaiwel gideb bage kase ane.
27 Com ele crucificaram dois ladrões, um à sua direita e outro à sua esquerda,
28 (Beti yaun ti ebe warik Pomate ane amol yaun ane ti ginei vusa ok ande ano gile Ve yaun nok ginei dang-eteik: ‘Atob Yisu nimat vunu nivin amolmol tiate ane.’)
28 e cumpriu-se a Escritura que diz: "Ele foi contado entre os transgressores".
29 Be amolmol ebe ivang ilek be inme ok ile imbloblo Yisu ebe gikaiwel ok, be inei be imalk be ilailai dabas be inei; “Mie amol etenik ebe gunei nuyaing lum yamar bamo ebe givarkei Jerusalem ok nikwai bekob nupasang vukuri nitangi as mate aitol ge ok etenik mera?
29 Os que passavam lançavam-lhe insultos, balançando a cabeça e dizendo: "Ora, você que destrói o templo e o reedifica em três dias,
30 Ok omb imate ru be usov motak ukwai ei givsangin ma!”
30 desça da cruz e salve-se a si mesmo! "
31 Be bambamo ebe emb kulkul da ane ok, be tis gidung ebe emb Mose ane yaun dabin ok, ise molok gile Yisu be inei ve isate be inei; “Ei gitangi ebe ve nilgum amolmol ebe imat ok ge be vias vukuri, bemem gitangi ebe ve nemb ate ru ok ite.”
31 Da mesma forma, os chefes dos sacerdotes e os mestres da lei zombavam dele entre si, dizendo: "Salvou os outros, mas não é capaz de salvar a si mesmo.
32 Eisir ihle ei be inei yaun ungglus ungglus gipil ei dang dang etok be inei; “Mie amol etenik ebe Pomate gihlin gunme ve nomb amolmol dabin ok mera? Be tau usov nangge ei givsangin etenok motak, okob amei andi be aplongg amei nivin mie.” Be amol ailu ebe amolmol valir ane es sulu gireu ei ivin ok inei yaun ungglus ungglus gipil Yisu givin weik etok ge.
32 O Cristo, o Rei de Israel... Desça da cruz, para que o vejamos e creiamos! " Os que foram crucificados com ele também o insultavam.
33 Givin as mate luvwe taku tumi bamo molge geb taku avut,
33 E houve trevas sobre toda a terra, do meio dia às três horas da tarde.
34 be as matano aitol (3 kilok) givin gibok okob Yisu gital avo bamo ge be ginei; “Eloi Eloi, lama sabatani?” Yaun etok ane dabe dang-eteik: “Pomate, awangg Pomate. Mie ande tam givalngan ayeu ve ret ane?”
34 Por volta das três horas da tarde, Jesus bradou em alta voz: "Eloí, Eloí, lamá sabactâni? " que significa: "Meu Deus! Meu Deus! Por que me abandonaste? "
35 Be amolmol subu ebe ivarkei etok ok iute be inei; “Taunaute! Ei wat gital Ilaija me?”
35 Quando alguns dos que estavam presentes ouviram isso, disseram: "Ouçam! Ele está chamando Elias".
36 Be amol ti gituvki gile givwat gen mwaimwai ti weik ebe kol gielk ane ok be gile giro utuv gisov bui vavis ti, be gidgin gireu kabut ti be gisu gireu gitangi Yisu avo gile ve ninum, be amolmol subu inei; “Utau be tanvarkei ge be tandi kob ve atob Ilaija ninme be niru ei nangge ei givsangin nisov menitak me ma?”
36 Um deles correu, embebeu uma esponja em vinagre, colocou-a na ponta de uma vara e deu-a a Jesus para beber. E disse: "Deixem-no. Vejamos se Elias vem tirá-lo daí".
37 Bekob Yisu gital yaun avo bamo ge vukuri be gimat vunu.
37 Mas Jesus, com um alto brado, expirou.
38 Be babal bamo ebe gikaiwel lum yamar aplo ok gisiel vusa gile ailu.
38 E o véu do santuário rasgou-se em duas partes, de alto a baixo.
39 Be amolmol valir ane as amol bamo ebe gitwem is ok givarkei gile gibloblo Yisu ebe gikaiwel ok, be gili Yisu ebe yayai avo bamo be gimat vunu ok, bekob ginei; “Bingano, amol etenik Pomate ane Natu bingano ge!”
39 Quando o centurião que estava em frente de Jesus ouviu o seu brado e viu como ele morreu, disse: "Realmente este homem era o Filho de Deus! "
40 Be avie gaptol subu ivarkei aikawe-ngge be nas gile ili. Avie gaptol nok ti are Malia Magdala, be Jems kuti gabu Josep tinas Malia be Salomi.
40 Algumas mulheres estavam observando de longe. Entre elas estavam Maria Madalena, Salomé e Maria, mãe de Tiago, o mais jovem, e de José.
41 Givin ebe Yisu givang Galilaia ge ok be sotol avie aitol etok itau ile ei be emb ei dabin. Be avie gaptol subu ebe warik ivang ivin Yisu be ireu Jerusalem ile ok ivarkei ivin sotol.
41 Na Galiléia elas tinham seguido e servido a Jesus. Muitas outras mulheres que tinham subido com ele para Jerusalém também estavam ali.
42 Givin gibok amol bamo ti nangge Arimatia are Josep ginme.
42 Era o Dia da Preparação, isto é, a véspera do sábado. Ao cair da tarde,
43 Ei Juda as amol ti ebe ili ei inei amol vie molge ti ok, be ei ok gisge Amol (Kilisi) ebe Pomate ve nihlin be be ninme ve nemb amolmol dabin ok. Be givin etok eisir ande ipasang isate gikwai ve ebe asongkob Soki be eisir atob inalgum kulkul ti nivin Soki ite ok, ve etok eisir as Sonda. Beti Josep gipelk ite be givang gitangi Pilata gile be giutani ei ve nivwat Yisu utle ulis nile be nispun.
43 José de Arimatéia, membro de destaque do Sinédrio, que também esperava o Reino de Deus, dirigiu-se corajosamente a Pilatos e pediu o corpo de Jesus.
44 Pilata giute ebe ande Yisu gimat vunu ok be gikuri vunungge be gital amolmol valir ane as amol mate ane ti gile be giutani ei be ginei; “Asger Yisu gimat vunu?”
44 Pilatos ficou surpreso ao ouvir que ele já tinha morrido. Chamando o centurião, perguntou-lhe se Jesus já tinha morrido.
45 Be amol nok ginei lavo gitangi Pilata gikwai kob ete Pilata ginei ve Josep ve nile be nivwat Yisu utle ulis.
45 Sendo informado pelo centurião, entregou o corpo a José.
46 Josep givgo kambam bogbogo vaku ti be gile be geb Yisu utle ulis nangge ei givsangin gisov meng-gitak be gisum ve kambam bogbogo etok. Bekob givwat gile gispun gisov nalk avo ti ebe itav nangge vat bambamo ok. Be gidugdug vat taptape bamo ti gile gisil nalk avo ete Yisu giengk ok.
46 Então José comprou um lençol de linho, baixou o corpo da cruz, envolveu-o no lençol e o colocou num sepulcro cavado na rocha. Depois, fez rolar uma pedra sobre a entrada do sepulcro.
47 Be Malia Magdala gabu Josep tine Malia ili taku ebe Josep gitak Yisu giengk ok givin.
47 Maria Madalena e Maria, mãe de José, viram onde ele fora colocado.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 15, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.