Romanos 7
Golin New Testament (GVF_WBT) vs NTLH
1 Ena na enan kobe, i ibal kobe kile kaman ka piringa, ena ka di i teralgire, main pire pol sinanwe. Ibal ta kwi imo mile paangwa kile kaman ka kenin ere ibalini tomba, ibalini gulangwa kaun kile kaman ka kirara ta kenin ere ka ta di tekenamue.
1 Meus irmãos, vocês todos podem compreender muito bem o que vou dizer. Vocês conhecem as leis e sabem que elas só têm poder sobre uma pessoa enquanto essa pessoa está viva.
2 Ka diga main di maribe erala piro. Abal ta winbi kwi imo milungwa kaun iwe. “Abalini winbi bole si waire si dawle mile pena gale winbi tenamua,” dire kile kaman ka iru dungwa paamue. Dimba winbi gulamia, ena kile kaman ka dungwa i ka ta di tekire, abalini imore milemue.
2 Por exemplo, a mulher casada está ligada pela lei ao marido enquanto ele estiver vivo; mas, se ele morrer, ela estará livre da lei que a liga ao marido.
3 Main iru paamia, ena winbi kwi imo milungwa kaun, abalini winbi pisere pi yal ta bole pai milangwa, ena abal i, “Yal kunibe nongwa abal milemua,” di tenamue. Dimba winbi gulangure pi yal ta bole pai milangwa, ena kile kaman ka abal i, “Yal kunibe nongwa abal milemua,” dungwa ta paikinamia, abalini abal imore milemue.
3 De modo que, se ela viver com outro homem enquanto o marido estiver vivo, ela será chamada de adúltera. Mas, se o marido morrer, ela estará legalmente livre e não cometerá adultério se casar com outro homem.
4 Ena na enan kobe, erungwa mere i ibal kobe milinga suna para iru eringiwe. Kirisito eri pera mina gulungwa gule kile kaman ka dungwa iwe. Kirisito gulungwa mere milinga, ena kile kaman ka i kan kulungwa mere, iru ta milekinwe. Yesu gulere alungwa yalini i kobaan milemue. Eri milin kulungwa mere, i milin kule ka main konagi ere God tenana dire, Kirisito i kobaan milemue.
4 O mesmo acontece com vocês, meus irmãos. Do ponto de vista da lei, vocês também já morreram, pois são parte do corpo de Cristo. E agora pertencem a ele, que foi ressuscitado para que nós possamos viver uma vida útil no serviço de Deus.
5 Goma na ibal kobe inan baan ware mile inan nomanin si pirebinga mere warebinga, kile kaman ka pire gogo ere kal piril sungwa erala dire, gain kal pirungwa maamue. Maamia ena gulungwa main u maribe pi na tomue.
5 Pois, quando vivíamos de acordo com a nossa natureza humana, os maus desejos despertados pela lei agiam em todo o nosso ser e nos levavam para a morte.
6 Dimba malia iwe, kile kaman ka pirin pai na tongwa, gule ere wei sire, te Yesu gulungwa mere milebinga, pirin i gule ere wei simue. Kile kaman ka minin ganin bilungwa mere, “Iru ero,” te “Iru ta erekio,” di na tongwa iru wiina erabinga paamba, ta erekibinwe. God Iban na denan miranan suna ongure, sigare kule God ka dungwa pire wiina ere terabinwe.
6 Porém agora estamos livres da lei porque já morremos para aquilo que nos mantinha prisioneiros. Por isso somos livres para servir a Deus não da maneira antiga, obedecendo à lei escrita, mas da maneira nova, obedecendo ao Espírito de Deus.
7 Ena ka dibinga i main iru paamia, ena ka tawa dirabine? “Mose kile kaman ka dungwa i ka digan dimua,” dirabino? Dirabinga ta paikinamia. Mose kile kaman ka ta pirekebina, kal digan ere taalime erungwa main pire pol ta sekebingire. Pire pol ta sekerabinba, kile kaman ka kaya pirebinga paamia, ena kal digan ere taalime erungwa main pire pol sibinwe. “Kalkan irala dinga ka dagi dikio,” dire kile kaman ka iru ta dekenangwa, ena ka dagi dungwa main pire pol ta sekerabinga paamba.
7 O que vamos dizer então? Que a própria lei é pecado? É claro que não! Mas foi a lei que me fez saber o que é pecado. Pois eu não saberia o que é a cobiça se a lei não tivesse dito: “Não cobice.”
8 Mose kile kaman ka, kal piril sungwa main di maribe ere na tongure, ena kal ta kane daan gule irala dire, inanin siwe. Kal digan ere taalime eriga main pire, iru eriwe. Kile kaman ka ta dikinangwa, ena si keli ta sikiralgire, kal digan ere taalime erungwa main u maribe ta pekenamba.
8 Porém o pecado se aproveitou dessa lei para despertar em mim todo tipo de cobiça. Porque, se não existe a lei, o pecado é uma coisa morta.
9 Goma kaun ta milebinga na kile kaman ka main pire pol ta sikire, na main wai ere milebina di pirebinwe. Pirebinba Mose kile kaman ka pire pol sire pare, kal digan ere taalime erungwa main, sigare kule u kwi omia, ena gulabinga main u maribe pi na tomue.
9 Pois houve um tempo em que eu não conhecia a lei e estava vivo. Mas, quando fiquei conhecendo o mandamento, o pecado começou a viver,
10 Kile kaman ka dungwa i, gulekirabinga main i maribe ere na tenama di pirebinba, gulabinga main i maribe ere na tomue.
10 e eu morri. E o próprio mandamento que me devia trazer a vida me trouxe a morte.
11 Kal digan ere taalime erebinga iwe. Kile kaman ka i maribe ere na tere kela kule na tere pirin pai na tomia, ena si gule na tomue.
11 Porque o pecado, aproveitando a oportunidade dada pelo mandamento, me enganou e, por meio do mandamento, me matou.
12 Si gule na tomia, ena Mose kile kaman ka dungwa i, God ka main wai dungwa mere dungure, te kile kaman ka dungwa iwe. God ka main wai dire, te ka dime di dire, te ka wai wen di na tongwa paamue.
12 Assim a lei vem de Deus; e o mandamento também vem de Deus, diz o que é certo e é bom.
13 Ena kal main iru paimia, kile kaman ka wai wen dungwa paangwa iwe. Ka i pirin sinaa di pai na tenangwa gulabino? Main iru ta gulekirabinga paamue. Kile kaman ka pire gogo ere mile kal digan ere taalime erebinga pirin pai na tomia, kawen gulabinga paamue. Kal digan ere taalime erungwa main kane pol sirabinba dire, kal iru u maribe pi na tomue. Na tomia ena kile kaman ka main iru paangwa piro. Kal digan ere taalime erungwa main nigi wen de kanabina dire, kile kaman ka main iru dungwa paamue.
13 Então será que o que é bom me levou à morte? É claro que não! Foi o pecado que fez isso. Pois o pecado, usando o que é bom, me trouxe a morte para que ficasse bem claro aquilo que o pecado realmente é. E assim, por meio do mandamento, o pecado se mostrou mais terrível ainda.
14 Mose kile kaman ka main paangwa iwe. God Iban ka i, ka kebe ere yuungwa kanebinba, na iwe. Na gariba ibal milia, gain kal piriga maangure, te singaba ta nil konagi erungwa yal ke milungwa mere, kal digan ere taalime erungwa main iru na ke milemue.
14 Sabemos que a lei é divina; mas eu sou humano e fraco e fui vendido ao pecado para ser seu escravo.
15 Na kal main ta erala di piriiba, ta erekire, te kal main ta nigi dongwa ta erekirala di piriiba, eriwe. Kal iru mere eriga, ena na main iru paangwa kal wai ta eria di pirekiwe.
15 Eu não entendo o que faço, pois não faço o que gostaria de fazer. Pelo contrário, faço justamente aquilo que odeio.
16 Kal main ta erekirala di piriiba, ere miliga, ena Mose kile kaman ka, “Iru ta erekio,” dungwa na, “Ka iray wai paimua,” diga i maribe eriwe.
16 Se faço o que não quero, isso prova que reconheço que a lei diz o que é certo.
17 Eriga ena kalkan eriga i, na inan pire ta erekiiba, kal digan ere taalime erungwa main na nomanin suna pai dungwa pire eriwe.
17 E isso mostra que, de fato, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
18 Na gaynan kal pirega maangure, kal wai ta u maribe ta pekungure, na kal wai ta erala di piriiba, eralga kuunin ta paikinamue.
18 Pois eu sei que aquilo que é bom não vive em mim, isto é, na minha natureza humana. Porque, mesmo tendo dentro de mim a vontade de fazer o bem, eu não consigo fazê-lo.
19 Kal wai dungwa erala di piriiba, ta erekiwe. Ta erekiiba kal nigi dongwa erala di pirekiga, kalkan i ere miliwe.
19 Pois não faço o bem que quero, mas justamente o mal que não quero fazer é que eu faço.
20 Ena na kalkan erala di ta pirekega main i, ere miliga, ena kalkan eriga i, na inan pire ta erekiiba, kal digan ere taalime erungwa main na nomanin suna pai dungwa pire eriwe.
20 Mas, se faço o que não quero, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
21 Kal iru eriga ena main ta paangwa u maribe ongwa kanebinwe. Na kal wai ta erala di pirega kaun, kal nigi dongwa main gin taran na anu sungure eriwe.
21 Assim eu sei que o que acontece comigo é isto: quando quero fazer o que é bom, só consigo fazer o que é mau.
22 God kile kaman ka di ibal tongwa, na denan miranan suna wai pire wiina ere terala di piriga paamue.
22 Dentro de mim eu sei que gosto da lei de Deus.
23 Iru di piriiba na nomanin suna main ta paangwa u maribe pi na tongwa kaniwe. Main ta paima di piriga, te main ta dibinga iray bole kaymin paale kura bilemue. Iru paangwa iray iwe. Kal digan ere taalime erungwa main na gaynan mina te nomanin suna u maribe pire nil konagi ibal na milama dire, kal iru ere na tongwa kaniwe.
23 Mas vejo uma lei diferente agindo naquilo que faço, uma lei que luta contra aquela que a minha mente aprova. Ela me torna prisioneiro da lei do pecado que age no meu corpo.
24 Na yal digan miliga, eke, miriin pirie. Na inan kal digan ere taalime eriga kirara gulala di miligire, ibena u aa ki di na tename?
24 Como sou infeliz! Quem me livrará deste corpo que me leva para a morte?
25 Singaba Yesu Kirisito aa ki di na tenangwa paangwa, wai pire maki ye God tobinwe. Main iru paimia ena na inan pire na God kile kaman ka main paangwa mere, erala di nomanin suna piriga paamba, na gaynan pirega maangure kal digan ere taalime erungwa main, na wiina iru ere tobinwe.
25 Que Deus seja louvado, pois ele fará isso por meio do nosso Senhor Jesus Cristo! Portanto, esta é a minha situação: no meu pensamento eu sirvo à lei de Deus, mas na prática sirvo à lei do pecado.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.