João 19

Monoq Gotola Gosohaq (GAH) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Lá okago, Pilató lokago, segi nogosanitunú nene Izesuni apiliake,
1 Naatu Pilate ma’utenayah uwih, Jesu hibai hibowabiwabir sawar.
2 agulizaki vema nenae liki anosa netá lilí itiake ami vete uhenagi nagatunú akilí lilí iki gotolaló hitimiake, ginegane hána luhuvagi okohu gó luhitamó.
2 imaibo ma’utenayah kokor hi’afuw hififin ana kowasimih ukwarin hiyoun, naatu faifuw wair hibai hi’osenawein,
3 Lá iake, amatoka hizi letiki niake, ganimakilisi i ameke Oga, mokáne, Zuta vetini kugulizaki véinimave. Nilake, kigizanitunú Izesuni agokaló zemó.
3 naatu hiyen hin biyan hitit naatu hi’o, “Jew hai aiwob ma’ama’anin!” Naatu yumatanamaim hifafar.
4 Lá ikago, Pilató nene Zuta ve niatoka goha limike láa loko limó: Ánigalo, lihimavalamú vitagá umó nene nomive liki gilitave loko lekelitoka alémoko nouve.
4 Pilate ibanak tit maiye sabuw rou’ay isah eo, “Ayu iti orot kwa namaim abai atitit i anao kwanaso’ob, i biyanamaim ayu men kakafin ta atita’ur.”
5 Loko lokago, Izesú nene uhenagi akiliki okohu gó luhoake keza niatoka lemeko noigo, Pilató nene nokelepizike imane ve ánenémináa ánigalo.
5 Jesu ana kowas kokor ukwarin hiyow naatu ana waifuw wair hi’osenawein imaibo hibai hititit. Pilate sabuw isah eo, “Orotoban iti.”
6 Loko lokago, guguni giziaká a ve napa keza vegenáinigi Izesuni ánigiake, gakó gamoga geke zohota zaló apele helemane. Zohota zaló hilitinae. Liki likago, Pilató nene konotó alike láa loko limó: Neza nene lihimavalamú vitagá umó nomize. Nenemú lekezatini alímiki viki zohota zaló apililo.
6 Firis ukwarih naatu i ana sabuw ukwa’ukwarih bairi hinuw hi’i’itin anamaramaim hitarakouw hi’o, “ku’onaf, ku’onaf!”
7 Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa ve keza láa liki lamó: Ezáamú Ómasímini gipala nouve loaká noimóma nenae. Nenemú ve nenémináa nene hilitave liki li hukilita gakokú luhuva gizinamóma nenazo, mota hilitive.
7 Sabuw hiya’afut maiye hi’o, “Aki ai ofafar eo i boro namorob, anayabin i taiyuwin eorerereb God natun rauw eo.”
8 Liki likago, Pilató nene Ómasímini gipala noive liki lakumú alegesá goha ligimó.
8 Pilate iti nonowar i ana bir ra’at,
9 Alegesá legekago, Izesuni nene goha numukú alémoko itike loká otake géisi hikutí utó animó neve. Loko lokago, Izesú nene anotó alemimó.
9 matabir maiye bar wanawanan run naatu Jesu ibatiy, “O menane ina?” Baise Jesu men tur ta eomih.
10 Anotó alemigo, Pilató láa loko lo amimó: Geza gakó nene lo nememane. Neza lokugo hanuva minanogo ane, itó nénisi lokugo zohota zaló hilinogo ane. Nenémini zámuza niminamóma nenae. Nene gelemape.
10 Pilate Jesu isan eo, “O men kukokok tur ta ayu isou inao?” “Inaso’ob, ayu isou i fair ema’am boro o ana botaiti inatit o boro ana onafi.”
11 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Není gakó litane loko veletokatí Ómasímo zámuza gememilina geza není gakó nana oko latiline. Nene nolanimole. Nenemú nene geitoka nelémo mola vémini lihima givilegeko napa napa neve, loko lo amimó.
11 Jesu iya’afut, “Iti fair ayu tafau’umaim ibai kuma’am, anayabin iti fair i God it. Imih orot yait ayu o isa yayabunu i bowabow kakafin gagamin maiyow bai.
12 Pilató nene gakó geleake, Izesuni nene aseva zetatove lokago, Zuta vete ganimakilisi ake láa liki lamó: Geza nene imane ve aseva zetatanimó nene, Loma apatoka agulizaki ve napámini agivelaho minaminogo ane, itó asú igitanigave. Itó makó eza ezáamú nugulizaki ve napa nouve loko litimó nene Loma apatoka agulizaki ve napa Sisani aviligitohe loko lova gizo aminogo ive.
12 Ana maramaim Pilate iti tur nonowar ef nuwet mi’itube Jesu tabotait isan. Baise rou’ay hitarakouw i matabir maiye run, “o nati orot inabobotait ana itinin o i men Caesar ana ofamih. O yait ta aiwob inararouw, o i Ceaser ana wosai orot”.
13 Liki likago, Pilató nene geleake, lokimikago, Izesuni alímiki limikago, gakó lo hukoaká holomaló lemeko minamó agulizá nene Hipulu gakokutí nene Gapatave liaká amó, lelí gakokutí nene geha holomave loko.
13 Pilate iti tur nonowar ana maramaim Jesu bai tit ufun efan wabin teo kabay ana’ubun imaim baibabatiyen ana ura ma’ama tafan mare (Hebrew tur i te’o Gabbatha).
14 Itó avotegini asenini zeketakumú azo holisi minatune liake, netá matá ali vatí niago, holisaká gamena noigo, Pilató nene holomavaló noike, Zuta vetini gizapa ve nene agulizaki velini imane ánigalo.
14 Veya na bi’ouyit nati i Tar Nowaten ana hiyuw ana veya nanamaim Pilate sabuw isah eo. “Kwa a aiwob orot i iti”.
15 Loko lo kemekago, keza ganimakilisi ake zohota zaló apele helemane liki likago, Pilató láa loko limó: Íi, agulizaki velinima lekelisi likiko zohota zaló hilitive liki nilahe. Loko lokago, guguni giziaká a ve napa keza gakó láa liki li amemó: Leza nene agulizaki vele makó nomive. Loma apatoka agulizaki ve napa Sisá hámakó noive.
15 Hitarkoukuw hi’o, “kwa’asabun! kwa’asabun!” kwa’onaf! Pilate ibatiyih, “Kwakokok ayu a aiwob ana onaf?” Firis ukwa’ukwarih hiya’afut hi’o, “Aki ai aiwob i ta’imon maiyow, Caesar akisinamo”.
16 Liki likago, Pilató nene ake, Izesú nene zohota zaló nilitunú ziki apili hilitave loko kigizakú molamó.
16 Imaibo Pilate Jesu ya’abun i isah onafinamih hibai hin.
17 Lá okago ami vemate Izesuni alímiake, zohota za amikago, gihigo, apá makó agulizá nene gotóini gonosi helisa apale loko, itó Hipulu gakokutí Goligota loko neneloka alímiki vamó.
17 Jesu tit ana onaf abar remor in ukwarih rarik ana efanamaim tit. (Hebrew fanahimaim Golgotha). Jesus ana koros eabar enan|alt="Jesus carrying cross" src="cn01833B.tif" size="col" loc="Jhn 19.17" copy="©1978 David C. Cook Publishing Co." ref="19.17"
18 Alímiki vake zohota zaló apiliki apatemó. Lá iake, ve golesa lositá luga luga kipiliki apatemó. Izesuni nene holukú hizi otitamó.
18 Nati’imaim hi’onafen, naatu orot rou’ab auman, Jesu foun in, orot rou’ab roun roun hi’in.
19 Lá ikago, Pilató lokago nene, Izesuni gotolaló zaló luhuva láa liki gizikago minamó: Nasalete numutotí Zuta vetini agulizaki venini Izesú ave.
19 Pilate fef kirum naatu onafamaim hidudun, Kikirum i JESU NASARETH OROT, JEWS HAI AIWOB.
20 Nene mikasi Zelusale numuni símekaló minanazo, Zuta vegená mukí vigá igá niake ámina luhuva gatamó. Nene luhuva nene Hipulu gakokutí itó Loma gakokutí itó Kiliki gakokutí luhuva gizikago minamó.
20 Sabuw moumurih maiyow iti kikirum hi’itin hiyab, anayabin efan iti Jesu hio’onaf i men yokomih bar merar gagamin sisibin. Iti tur i Hebrew, Latin naatu Greekamaim kirum.
21 Lá ikago, Zuta vetini guguni giziaká a ve napa keza Pilatoni láa liki li amemó: Zuta ve lelí agulizaki veve loko luhuva gizamoko, neza Zuta vetini nugulizaki ve nouve loko limó neve loko gizamane.
21 Firis ukwarih, Pilate isan hio, “Jew hai aiwob bikirumin, i eo i Jew hai aiwob.”
22 Liki likago, Pilató nene mota luhuva gizokutó neze, ha minatize, loko limó.
22 Pilate iya’afut, “Abistan ayu akikirum, i kirum.”
23 Lá okago, ami ve keza Izesuni nene zohota zaló apiliki apatiake, gineganeva gona miliake, losive losive okago, amelaho ve lilí i asú amó. Lá ikago, gola hána miní amiki akotamamó mukipa gó minokago,
23 Rakit wairafih Jesu hio’onaf ufunamaim ana waifuw hibow hiyarouseben matah kwafe’en himatar, matah taita’imon hiya, rakit wairafih taita’imon isah. Naatu faifuw tafan ebiyoun aurin sakisakir en auman hibai.
24 nenemú láa liki lamó: Hukoko alesá golesa okatize, nenemú zohikú molokuko winititímo nene amelaho ve loló itive. Liake lá ikago, monó gotolaú nene není ginegane ali gona miliki, nugupeló netá nene zohikú milikamó neve liki luhuva giza gakó nene alévolé imó.
24 Rakit sabuw taiyuwih isah hio, “Men tanasib baise tani’arow tana’itin yait boro nab.” Iti mamatar i tur marasika hio hikirum inu’in i titurobe isan.
25 Ami ve keza nene lá niago, Izesuni zohota za mogonagú nene vegená lá iki minamó: Izolahiki atolahiki itó Kolopani venala Maliaki itó Magatala numutotí Maliá makoki.
25 Jesu ana onaf anamaim i hinah batabat, naatu i hinah rubun, Mary Clopas aawan naatu Mary Magdalin.
26 Neneló Izesú agika ameaká i veve liki lina ve nezagi makó nouko, Izesú nene izolahini láa loko lo amimó: Vená geza ánigozo. Ve imane gipaka loló noive.
26 Jesu hinah naatu ana bai’ufununayan orot i ana yabow hairi hibatabat itih, imih hinah isan eo, “Natu ina’itin.”
27 Loko loake, láa loko lo nimimó: Vená imane ánigozo. Geí izokahove. Loko lokago, ámina gamenaló Izesuni izolahini alémoko vuke numúneuka minoko aleko usimó.
27 Naatu bai’ufununayan orot isan eo, “Hinat ina’itin”. Nati ana veya’amaim bai’ufununayan orot hinah bai hairi hin ana baremaim hima.
28 Izesú nene mota hoza ale asú okuve loko geleake, gihila zitive loko monó gotolaú mina gakó makó láa loko limó: Nagamikumú nivisekave.
28 Jesu so’ob bounabo sawar etei’imak na ana yomanin tit, marasika Buk Atamaninamaim hikirum inu’in na iturobe. Jesu eo “Ayu sikou mamah.”
29 Loko lokago, neneló lape makokú ekesá vain nagamí lagasó ma nego, nenegú notunigitana netá nagamí ziake, zokaitunú hiziake agepagú amikago, namó.
29 Tew ta nati’imaim harew tenakuyakuy awan karatan batabat, wanabir hibai harew hibu’utu’ub isikar wan himetan hi’otra’ah Jesu ufurinamaim hiyei.
30 Vain nagamí nene noake, sele like mota hozane ale lutegekuve. Loko loake, gotola nene gupá zeake sikalahula ahuloake hilimó.
30 Jesu harew kartoman naatu eo, “Iti’imaim sawar.” Imaibo sikan sir naatu ayubin tabaratait.
31 Lá okago, Zuta vetini monó gizapa ve keza gó lokiko avóikini asenini zeketakumú gili miniaká a holisigú minanigi netá ali vatí niake, ámina holisi nene napa napa nenazo, itó Mosé ve makolímini gonosiva nene límugusigú zaló minatimó etamitive loko lo mola gakó gili minake, Pilatoni láa liki li amemó: Ami ve makó kimiselekako, viki ámina vetini kigisa helisáini zi letiiki gonosíini nene zalotí aliliki limiki gale zikitatave loko noune.
31 Jew ukwa’ukwarih Pilate hifefeyan baibasit baitih orot hio’onafih ah tarkakakiren isan, naatu biyah onaf afe’enane bow yara’iyen isan. Hifefeyan anayabin ana mar natot i Baiyarir Ana Veya. I men hikok biyah boro auyom hita’in.
32 Liki likago, gele kemekago, ami ve keza golesa netá alesi ve Izesuki makó kepele vetosini kigisa helisa zi letiake,
32 Imih baiyowayah hin orot ta wan an hitarkakiren naatu hin orot bairu’abin an hitar kakiren, iti orot hairi i Jesu bairi hio’onafih.
33 viki Izesuni ánigamó nene mota helekago, ánigiake, agisa helisa nene zi letamamó.
33 Baise hina Jesu biyan hititit i moroboka inu’in hi’itin, isan imih an men hitarkakiren.
34 Lá okago ami ve makolímo zokaitunú nene alómusagú hizekago, golanigi nagamiki nene áminagutí litá oko limimó.
34 An hitatakakiren efanin sorodiy kiram robra’at Jesu naiwan yi naatu mar ta’imon rara naatu harew auman suwa re.
35 Nene suni nene nogómula gihilatunú ánigokuke lo utó noumó nene soza nomive. Gakó gihila neve loko gelekuke lekeza ámina gakó gili seketigí itave loko gizo nolukumuve.
35 Orot iti matar i’itin i eo’orereb, naatu anaorerereb i turobe. I so’ob abistan eo i turobe, isan imih kwa auman kwana’itin kwanitumatum.
36 Monó gotolaú anoza gakó makó lá oko nemó nene, gihila zitive loko ámina suni utó imó:
36 Iti na’atube matar saise abisa Buk Atamaninamaim hikikirum na iturobe. “Boro men ana rarik ta natato’ob.”
37 Itó monó gotolaú gakó makó lá oko neve:
37 Tur tabo Buk Atamaninamaim eo, “Sabuw boro hinanuw nati hiyiy hina’itin.”
38 Lá okago, Alimataia numutotí ve Zosehé áisi Zuta vetini monó gizapa vemú ahelele vizigo minake, asuguná oko Izesuni izegipala mina vémo Izesuni gonosiváa aleko vitohe loko Pilató noitoka voko loká okago, Pilató gele amekago, gonosiváa nene zohota zalotí apasoko aleloko lemekago,
38 Iti ufunamaim Joseph Arimathea orot, Jesu ana bai’ufununayan ta wa’iwa’iramaim na Pilate ifefeyan Jesu biyan tab isan. Anayabin Jew hai ukwarih isah bir. Pilate ana baibasitamaim, Joseph na Jesu biyan bai yare.
39 Nikotemó nene amunaló emane límugusigú Izesutoka vi vemámo anuva netupa meseme lamanalímini lositá ale gopa oake, sigeliló molamó genava nene 35 kilo okago, geheko vimó.
39 Nicodemus gugumin ta i wan in Jesu i’itin, i boun raiy ta wabin myrrh naatu raiy ta wabin aloes auman higagamuw ana bit i 30 kilos bai na Joseph hairi hin.
40 Lá oake, Zosehé alémo vatí igo, Izesuni gonosiváa nene ámina netupa meseme hilimikasike, gó gizopa lamanatunú asapú itasimó nene Zuta vete gonosi miliaká a suni alesimó.
40 Orot hairi Jesu biyan hibu’ub hiyare naatu Jew hai bairahiya ana efamaim biyan raiyamaim hibobunei naatu rah ana faifuwamaim hisum.
41 Itó Izesuni apele mikasi agilikaloka zazuha makó minamó. Nenegú geha mulí makó goló vatikago, nego, vegená nenegú gale zikitamago hanuva gosohá minamó.
41 Efan menamaim Jesu momorob i sisibinamaim i masaw ta, naatu nati masaw wanawanan hub boubun men yait ta imaim hiyai.
42 Lá okago, holisi gamena mota alitokamómave loko hoza alita gamena asú okago, itó ámina geha mulí nene alitó minamó nenazo, nenegú Izesuni gonosiváa milasimó.
42 Iti ufunamaim i Baiyarir Ana Veya, anayabin hub i yubin, isan imih Jesu biyan hibai hin imaim hiyai.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.