Mateus 23
Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NTLH
1 Pulaga Yisugu yongkambanu kolokngagonowili keya yombu pugu waligeleyi wawere ula puwiliyegi pilik yeiya.
1 Então Jesus falou à multidão e aos seus discípulos.
2 Mosegi loyengki waligeleyiwili keya yombu Palisiwili meiwili yeikta kilingwili logo Mosegi loyengki iwakaweki keya ini yongkambanuwiliyegi waligeleyiweki kani.
2 Ele disse:
3 Tegi ini puwiligu ngago ini mizizo kisi piyengki kiriwei mizizo, kapura kazing puwiligu mizi piyengki kiriwei mizi nagani, purik puwili ngago kolokngagono kisi kapura ngeze mabuwilirau kiriwei mizi onowili kani.
3 Por isso vocês devem obedecer e seguir tudo o que eles dizem. Porém não imitem as suas ações, pois eles não fazem o que ensinam.
4 Purik puwiligu ini lo kolokngagono yani logo weik watabi kuneng talik miza logo wagelagi miza piyeng kelik kapura puwili ngezewilirau iniyegi sawela logo Anotogo inugu miziweki keli piyengkirau kozak yei ono.
4 Amarram fardos pesados e os põem nas costas dos outros, mas eles mesmos não os ajudam, nem ao menos com um dedo, a carregar esses fardos.
5 Keya watabi puwiligu mizi piyeng mabiyeng yongkambanuwiligu pakela logo yeik puwiligiyeng yongolok meibene miziyengko. Puwiligu Anotogi ngago nayeng kapiyalekyengke lende miza logo sukumeng miza logo luwagoza puwiligiyengke ma mele puwiligiyengke tariya wari miziwili. Keya puwiligu melewangka yokolongyeng yokolong panu keremizi logo yongkambanuwiligu puwili yemanewili mizibene miziwili.
5 Tudo o que eles fazem é para serem vistos pelos outros. Vejam como são grandes os trechos das das suas
6 Keya puwili ngeragi yemane miza ni piyengke tung yeikyeng kilingwiligu mogosi piyengke mogosiweki keliwili. Keya puwili i walek songonoyengke paka orozarikke yongkambanuwiligi wirege yongkambanuwiligu pakelibene mogosiweki keliwili.
6 Eles preferem os melhores lugares nos banquetes e os lugares de honra nas
7 Keya puwili pundikke yongkambanu mamokki wirege puwiliyegi pelik yeiweki miziwili, Wangane Ngaibek ma Wangane Kiriwagabek, miziwili.
7 Gostam de ser cumprimentados com respeito nas praças e de ser chamados de “mestre”.
8 Kapura inuwarau puwili kelik nagani. Yongkambanuwiligu inuwayegi, Kiriwagawili, kisiweki keleyi nagani, purik inuwa mabuwili kapiya miziwili kelik keya ini waligeleyi wamenak yolu, pok Kilisibek.
8 Porém vocês não devem ser chamados de “mestre”, pois todos vocês são membros de uma mesma família e têm somente um Mestre.
9 Keya Mango wamenak yolu keya pi inuwagi Mango paka ngalege yolubek legi inuwago yombu ngabelakke pelege nakyegi, Peba, mei nagani.
9 E aqui na terra não chamem ninguém de pai porque vocês têm somente um Pai, que está no céu.
10 Keya yongkambanuwiligu inuwayegi Yemizi ngaiwili, kisiweki keleyi nagani, purik Yemizi ngai wamenak yolu kani, Pok Kilisibek, Mesiya Anotogo inuwa yaliya wazayibene wezamelabek.
10 Vocês não devem também ser chamados de “líderes” porque vocês têm um líder, o
11 Kapura inuwayaga nak yeikta lewegebok inuwa nawiliyegi yenge kulengke yolu keya yawe miza yowiyagibek.
11 Entre vocês, o mais importante é aquele que serve os outros.
12 Keya yombanu ngezebokko ngezebekki yeikta yongolok meibok Anotogo yeik pugura songono sawiyagi keya yombanu yeik ngezebekkira songono sawiyibok Anotogo yeik pugura ngalege wiyagi.
12 Quem se engrandece será humilhado, mas quem se humilha será engrandecido.
13 Yomono, ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili, waberek panu, purik kalike Anotogo ini yombanu kiligang neyau lewawili ngangang yemane yanagi. Purik inugu kazing yongkambanuwili Anotogi ngaimekki kiliya kangkimek waliyi. Ini makngeze yeke ige kiliya kang ono keya inugu yongkambanu yeke ige kiliya liweki keli puwili yeke ige kiliya li pani keleyi ono, legi ini ngangang yemane weiyagi.
13 — Ai de vocês,
14 Yomono, ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili waberek panu purik kalike Anotogo ini yombanu kiligang neyau lewawili ngangang yemane yanagi. Purik ini yongok komatewiligi iyengki kanda purik ini yongok komatewili purikki iwaka koyimowei ngaigu king i walekmakkiyeng meliweki yeiya logo kalike ngereke ini makngezegi liwik wawiyiwili. Keya waleleige purik inugu kaile ini makngezegiyeng momane meibene Anotoyegi waberek miziyeng yokolong panu mei. Kapura kalike Anotogo yongkambanuwili kaile puwiligiyengki wiyeke ngagozak keleyi puwekke puwili ngangang weiyagi, kapura ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili inugu kaile panu mizi piyengki wiyeke ngangang yemane panu weiyagi.
14 [— Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês exploram as viúvas e roubam os seus bens e, para disfarçarem, fazem longas orações! Por isso o castigo de vocês será pior!]
15 Yomono, ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili waberek panu, purik kalike Anotogo ini yombanu kiligang neyau lewawili ngangang yanagi. Purik ini kai wizambekke ngalengale kang keya ngabelak koweigeyengke kang logo yombanuwiliyaga nak iniyegi sawelagirikki yolok ngeliweki. Pi iniyegi sawela logo inugu pi kazing inugu miziyengki waligelemiya logo waleleige kazing kaile puguyengko kazing kaile inuguyeng ulagi logo pi ini kiling pongo yereng yezi kusagi onozik ngoriraga kang wezamelagi.
15 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês atravessam os mares e viajam por todas as terras a fim de procurar converter uma pessoa para a sua religião. E, quando conseguem, tornam essa pessoa duas vezes mais merecedora do inferno do que vocês mesmos.
16 Ini yomono, purik ini ngai wireyeng kusawili logo yongkambanuwili kazing kailemekke iza orowei kangwili legi Anotogo ini ngangang yanagi. Purik ini pelik kisiwili, Ngago nara kai puwekkerik tamizeige yombanunak Anotogi i walek yemanemakki yeiktaga ngago pugura kozang kelemi purik mabura ngago pura ngeli purik pangka kapura yombanu nak watabi Anotogi i walek yemanemakka yeke ige koliyengka keremiza yolu piyengki yeiktaga ngago pura kozang kelemi purik mabura pugu ngago pura ngelagi ono, kisiwili.
16 — Ai de vocês, guias cegos! Pois vocês ensinam assim: “Se alguém jurar pelo Templo, não é obrigado a cumprir o juramento. Mas, se alguém jurar pelo ouro do Templo, então é obrigado a cumprir o que jurou.”
17 Kapura ini wireyeng kusawili keya kangka yeikwili. Anotogi i yemane inugu piyegi ya kumuli mizimak walekmak, keya piliktikki wiyeke watabi imakke yeke ige koliyengka keremiza piyeng keya nalangai piyendau walekyeng kani legi ngago pura ngelagi onora.
17 Tolos e cegos! Qual é mais importante: o ouro ou o Templo que
18 Inugurau mabilik yongkambanuwiliyegi pelik waligeleyi, tamizeige yombanu nak i walek yemanemakke alataragi yeiktaga ngago pugura kozang kelemi purik mabura ngago pura ngeli purik pangka kapura yombanu nak opa alatarage ngalege wiyi piyengko ngago pugura kozang kelemi purik mabura pugu ngago pura ngelagi ono, kisiwili.
18 Vocês também ensinam isto: “Se alguém jurar pelo altar, não é obrigado a cumprir o juramento. Mas, se jurar pela oferta que está no altar, então é obrigado a cumprir o que jurou.”
19 Kapura ini wireyeng kusawili keya kangka yeikwili. Anotogi i yemane walekmakke alatara walekta, keya piliktikki wiyeke opa alatarage ngalege wiyi piyendau walekyeng kani.
19 Cegos! Qual é mais importante: a oferta ou o altar que santifica a oferta?
20 Logo yombanu nak alataragi yeiktaga ngago pugura kozang kelemi puwekke purik mabura pi weik alatara keya mabilik watabi opa alatarage ngalege wiya piyengkorau ngago pugura kozang kelemi yagenda.
20 Por isso, quando alguém jura pelo altar, está jurando pelo altar e por todas as ofertas que estão em cima dele.
21 Keya yombanu nak Anotogi i walek yemanemakki yeiktaga ngago nara kai puwekke purik mabura pi weik i walek yemanemak keya mabilik Anoto i pumakke yolubokkorau ngago pugura kozang kelemi yagenda.
21 Quando alguém jura pelo Templo, está jurando pelo Templo e por Deus, que mora ali.
22 Keya yombanu nak paka ngalegebekki yeiktage ngago nara kai puwekke purik mabura pi weik paka ngalegebekki yeikta keya paka ngalege tung mogosira keya Anoto tung purikke mogosibokki yeiktago ngago pugura kozang kelemi yagenda.
22 E, quando alguém jura pelo céu, está jurando pelo trono de Deus e pelo próprio Deus, que está sentado nele.
23 Yomono, ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili waberek panu, purik kalike Anotogo ini yombanu kiligang neyau lewawili ngangang yanagi. Purik ini panga yawega ngeragi inigi nayeng wawiyi puwekke purik inugu Anotogi lo naragi kiriwei miza logo inugu mabiyeng sanga miza logo limak meleyau keremizi logo narik Anotoyegi waberek panu mani miziwili. Purik pangka kapura ini Anotogi lo yemane panuyeng yomizora wezameli, purik pelik, kazing yongkambanuwiliyegi pangka mizi pumok, keya kazing yongkambanuwiliyegi yalek mizi pumok, keya kazing ngiziragi ngizi panu kiriwei mizi pumok mizi onowili kani, legi kalike Anotogo iniyegi ngangang yanagi.
23 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês dão a Deus a décima parte até mesmo da hortelã, da erva-doce e do
24 Ini ngai wireyeng kusawili, ini Anotogi kazing pangkamek kokowa mizi legi talik miza logo inugu yongkambanuwiliyegi pumok waligeleyagi? Ini yombanu sibumek kairi pugubekka wara wezameli kapura watamek mamok kairibek kiling yeik nguk tiya melibok kelik purik ini lo songonoyengki inugu waberek kiriwei mizi mizi kapura lo yemaneyeng inugu yeik keremareke wezameli mizi.
24 Guias cegos! Coam um mosquito, mas engolem um camelo!
25 Yomono, ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili waberek panu, purik kalike Anotogo ini yombanu kiligang neyau lewawili ngangang yanagi. Purik kazing kak keya pelengyeng kaigesagimek inugu waberek kiriwei mizi kapura ini yombanu kak keya pelengyengki ngalegemek keke kaigesi kapura yenge yungke sipengyeng kaigesi onobok kelikwili. Ini korik yeik yeke ngalege piyeng keke kaigesi kapura yenge wilek kang inuguyeng kazing ngowei mizi keya korikyengki keli mizi piyengko wilak panu kani.
25 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês lavam o copo e o prato por fora, mas por dentro estes estão cheios de coisas que vocês conseguiram pela violência e pela ganância.
26 Ni Palisi wireyau kusabek, ni yenge yungke sipengyengki pakelagi langai ono ma talik? Kapura kerewiye, kakpekke yenge yungkemek were kaigese pulaga kakpekki ngalegemektau kaigese.
26 Fariseu cego! Lave primeiro o copo por dentro, e então a parte de fora também ficará limpa!
27 Yomono, ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili waberek panu, purik kalike Anotogo ini yombanu kiligang neyau lewawili ngangang yanagi. Purik ini yombu longyeng kelikwili kani, puwiligu yombu longyengke yengelei kabu wazonoyeng wiya logo palumu kapura yenge yungkerik yombanu ibengwiligi kozayeng keya watabi kagorik puwiligi piyengka sok putiya wala piyeng kelikwili.
27 — Ai de vocês, mestres da Lei e fariseus, hipócritas! Pois vocês são como túmulos pintados de branco, que por fora parecem bonitos, mas por dentro estão cheios de ossos de mortos e de podridão.
28 Kazing mabilikmekke yongkambanuwiligu iniyegi pakela logo pelik kumuli, puwili pangkawili mizi, kapura yenge inigi yungkerik ini kazing kili neyau lewa pumok mizi keya kazing kaile mizi piyengko wilak panu kani.
28 Por fora vocês parecem boas pessoas, mas por dentro estão cheios de mentiras e pecados.
29 Yomono, ini Mosegi loyengki waligeleyiwili keya ini Palisiwili waberek panu, purik kalike Anotogo ini yombanu kiligang neyau lewawili ngangang yanagi. Purik ini yombanu Anotoyaga ngagora weiya logo kozak kisawiligi longyeng yengelei simengyengkayeng keremizi keya ulogo yombanu kazing pangkamek miza logo ibengwiligi longyengki yengelei kabu wazonoyeng wiyi keya purukpuruk marekyeng ngeriyi miziwili.
29 — Ai de vocês,
30 Keya ini pelik kisiwili, Tamizeige teni koka tenigi yeligagangmekkawili koyima purage teni pewili koyima kesak tonugurau yombanu Anotoyaga ngagora weiya logo kozak kisawili yela logo ibeng si kak ono, kisiwili.
30 E dizem: “Se tivéssemos vivido no tempo dos nossos antepassados, não teríamos feito o que eles fizeram, não teríamos matado os profetas.”
31 Logo ini makngezego kisi purikku ini yombanu Anotoyaga ngagora weiya logo kozak kisawili yela puwiligi yango keya marekngangwili ini, kisi yagenda.
31 Assim vocês confirmam que são descendentes daqueles que mataram os profetas.
32 Mena kazing inigi yelibungangwiligu koka miza piyengki pangka inugu mizi.
32 Portanto, vão e terminem o que eles começaram!
33 Ini kemale yenge kuzingikyengke yungke tagogei yeziyengko ngora nelegi kazi kangwili kelik. Ei, ini kemale Kuluwekmekki marekwili. Kapura kaile inugu mizayengki wiyeke kanga yanagiyengka ini kazi kangki langai ono, Anotogo ini yereng yezi kusagi onozik ngoriraga wezayelagi.
33 Cobras venenosas, ninhada de cobras! Como esperam escapar da condenação do inferno?
34 Togo nogo kozak yei peragi kerewiyi, Nogo yombanu Anotoyaga ngagora weiya logo kozak kisi nawili ini Yudawiliyegi wezayelagi, keya nogo yombanu Anotogi ngagora iwaka nawili keya Anotogi ngagoragi waligeleyi nawilirau wezayelagi kapura ini Palisiwili keya Mosegi loyengki waligeleyiwiligu puwiliyaga nawili yela logo ibengki, keya nawili yengeleiyengke ngalege nili ula logo ibengki, keya nawili i walek songonoyengke wizale yelagi keya nawili yeliweki yereng naraga naragi kiriwei kang keleyagi.
34 Pois eu lhes mandarei profetas, homens sábios e mestres. Vocês vão matar alguns, crucificar outros, chicotear ainda outros nas
35 Koka solo panuwekka kang kayimeige yokopekke perik inigi yelibungangwiligu Anotogo yombanu pangka wezayela puwili mabuwili yela. Solo panu ulabek yombu pangkabek Abele meiyabek keya piyaga uli kayimeige Perekayagi marekpek Sakaraya i walek yemanemakka alataragi keya walek panumakkirau tepekke ula kapura ini kele weik mazenda kaile ngalege panu narik miziweki mereke logo purik ini weik ne neliweki mizi, legi purikki wiyeke ini Palisiwili keya Mosegi loyengki waligeleyiwili ngangang inugura keya inigi yelibungangwiligi purarau ini kemenak weiyagi.
35 Por isso Deus castigará vocês pela morte de todas as pessoas inocentes que os antepassados de vocês mataram, desde a morte do inocente Abel até a de Zacarias, filho de Baraquias, que vocês mataram entre o Templo e o altar.
36 Ei, piyeng mabiyengki ngangandik ini yongkambanu Yuda perage pewili wagelagi kani, Yisugu puwiliyegi pilik yeiya.
36 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: o castigo por tudo isso cairá sobre o povo de hoje.
37 Pulaga Yisu yereng Yirusalem puragi kumula logo yongkambanu pulogo yolu puwiliyegi yalek miza logo ingi ngaungaumek kiling pelik kai, O ini Yirusalem yerendaga yoluwili, inugu yombu Anotoyaga ngagora weiya logo kozak kisiwili keya inugu Anotogo yombu iniyegi wezayeliwili kiyengko yeli mizi. Keya winakmokko luguwili yenge sabengyauge kiliya wazayi pilik, kang kolokngagono nogo iniyegi waberek ngaiweki miza kapura inugu neyegi kezanga nana.
37 Jesus terminou, dizendo:
38 Kerewiyi, Anotogo weik ini wezaya, i yombu naktau onomak kelik keya yombanu ini kiling ngai kelagiwili lewa puwekke Anotogo iniyegi sawelagi ono.
38 Agora a casa de vocês ficará completamente abandonada.
39 Purik nogo iniyegi pera pelik yei, Inugu ngereke neyegi pakelagi ono wiziya ne wameik yombu Anotogo iniyegi wezanelabok mizi puwekke inugu pelik kisagi, Pok Anotogo teniyegi wezamelabek legi Anotogo pi kozanda maniweki, kisi puwekke inugu ngereke neyegi pakelagi, yeiya.
39 Eu afirmo que vocês não me verão mais, até chegar o tempo em que dirão: “Deus abençoe aquele que vem em nome do Senhor!”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.