Marcos 14

Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Wok neyau miza logo Yudawiligu wok Pasobabek meibek pakelagi. Wokpok ngeragi yemane miza nibek. Logo wokpokkorik Yudawili perek ngeragi yisriktau onoyeng keremiza logo nibek logo nageya koyimowei walaka Anotogo puwiligi yelibungang kokawiligi iyengki kangyengke iwirik pukmela wizilege keriya logo puwiligi koloyakamandik kalogoliwili ibengkirikka yaliya wazaya puragi kumulibek. Yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngaiwili keya Mosegi loyengki waligeleyiwili kazing ikuyogorik Yisu kebangkela logo ulagimekki weli.
1 Faltavam dois dias para a Festa da Páscoa e a Festa dos Pães sem Fermento . Os chefes dos sacerdotes e os mestres da Lei procuravam um jeito de prender Jesus em segredo e matá-lo.
2 Puwili pelik kela, Teni Yisu ngeragi yemane miza nagi puraga kebangkelagi ono, purik yongkambanuwili sisik miza logo teniyegi ngai mizane, kela.
2 Eles diziam: — Não vamos fazer isso durante a festa, para não haver uma revolta no meio do povo.
3 Puwekke Yisu paka Petani yerengke yombu Saimon meibek kiling wiziya. Saimon ulogo kemegeme korikwek sok mizi Leposimek meimok mizabek kapura weik wazono. Yisu ngeragi nageya tawizeige yongok namele weli kelebak wazono kukngizi keli, king yemane wezamela nak kiling ige lewa. Pugu kelebakpekki kilimek sopela logo weli kukngizi kelibek Yisugi kebirage kubula.
3 Jesus estava no povoado de Betânia, sentado à mesa na casa de Simão, o Leproso. Então uma mulher chegou com um frasco feito de alabastro , cheio de perfume de nardo puro, muito caro. Ela quebrou o gargalo do frasco e derramou o perfume na cabeça de Jesus.
4 Pugu pilik miza kapura yombu pulogo koya nawili sisik panu miza logo nakko nakyegi pelik meiya yongomo miza, Weli kukngizi kelibek yeik ulak kubula melira nangki?
4 Alguns que estavam ali ficaram zangados e disseram uns aos outros: — Que desperdício!
5 Purik tamizeige tonugu welibok yombu nakko weibene mana kesak king yemane panu weiya logo yongkambanu watabiyengki yeik puwili yani kak, kisa purik welibok kirisimasi naraga yawe mizi purikki ngane king weiya piyengki weiyagi langaibek logo puwiligu yongok yakamoloyegi ngalik meiya.
5 Esse perfume poderia ter sido vendido por mais de trezentas moedas de prata , que poderiam ser dadas aos pobres. Eles criticavam a mulher com dureza,
6 Puwili pilik kisa legi Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Pi yeik wizi pani. Inuwa piyegi kuneng manira nangki? Pi neyegi yombiyangai mizi keya wazono mizi miza wizinda.
6 mas Jesus disse:
7 Purik yongkambanu watabiyengki yeik pilikwili ini kiling wilibek yoluwili keya kang inugu keliraga ini puwiliyegi saweliweki wazono mizi nangine, kapura ne ini kiling wok mabiyeng yolugibek ono kopong inuwago wok mabiyeng neyegi keli inuwagira walimizageya koyimagi langai ono.
7 Pois os pobres estarão sempre com vocês, e, em qualquer ocasião que vocês quiserem, poderão ajudá-los. Mas eu não estarei sempre com vocês.
8 Yongokmologo pangka mizagi langaiyeng pugu miza wizinda. Pugu were neyegi keli pugura walimiza. Togo pugu weli kukngizi kelibek negi ngalege kubula purikku korik nogowek kawiktikke waliyiweki kangkere keleni yagenda.
8 Ela fez tudo o que pôde, pois antes da minha morte veio perfumar o meu corpo para o meu sepultamento.
9 Kerewiyi, ngabelakpek mabokko puwiligu Anotogi wazono neyegi langai pura kozak kisagi logo puwekke purik puwiligu yongok yakamologo wazono miza puragirau kozak kisagi logo yongkambanu puragi kerewiya puwiligu piyegi kumulibene, yeiya.
9 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: em qualquer lugar do mundo onde o
10 Togo pulaga yombu meleyau keya pongo ingenazikka neyau Yisugu waligeleyiwiliyaga nak, Yuras Isaliyoto meibek, yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngaiwiliyegi kambela logo pelik yeiya, Nogo kazing Yisu mele inuguyengke miza yanagimekki weliweki mizi, yeiya.
10 Judas Iscariotes, que era um dos doze discípulos, foi falar com os chefes dos sacerdotes para combinar como entregaria Jesus a eles.
11 Yombu yaka puwili puragi kerewiya logo wilik miza logo puwiligu pi king managi sawiya. Togo Yuras weik kazing liwik Yisu yombu ulagi puwiliyegi mizi yanagi namekki weik welageya wiziya.
11 Quando ouviram o que ele disse, eles ficaram muito contentes e prometeram dar dinheiro a ele. Assim Judas começou a procurar uma oportunidade para entregar Jesus.
12 Wok Yudawiligu perek ngeragi Yis meiriktau onoyeng keremiza logo nagibek weik lewagela. Wokpok i namakkiwiligu liyeng memeng marek namek ula logo ngeragi yemane miza nageya koyimowei Pasobaragi kumulibek. Yisugu waligeleyiwiligu piyegi pelik meiya, Teni talege kangki keya i takkimakke ngeragi nugu Pasobaragi kumuliweki nagiyeng ngayek mizagi keli, meiya.
12 No primeiro dia da Festa dos Pães sem Fermento , em que os judeus matavam carneirinhos para comemorarem a Páscoa , os discípulos perguntaram a Jesus: — Onde é que o senhor quer que a gente prepare o jantar da Páscoa para o senhor?
13 Togo Yisugu waligeleyiwiliyaga neyau ngago pelik yeiya logo wezayela, Yali paka Yirusalem yerendage kiliya kunizo. Keya yombu kaimi narage kai nak kola warabek yaligu paka kazingke yoromaure mizagi kani.
13 Então Jesus enviou dois discípulos com a seguinte ordem:
14 Piyegi kiriwei kunizo, i pugu kiliya kang pumakke yalirau kiriwei lizo, logo imakki mangobekyegi pelik meizo, Kiriwagabokko kaira, Ne kiling yombu nogo waligeleyiwili ngeragi Pasobaragi kumuliweki ngeragi nagimak tamak, meizo.
14 e digam ao dono da casa em que ele entrar que o Mestre manda perguntar: “Onde fica a sala em que eu e os meus discípulos vamos comer o jantar da Páscoa?”
15 Pulaga pugu yaliyegi yeke ngalege i kawegawe watabi Pasobara ngayek miziweki weiyagi pilik piyeng waligeleyi penanging kani. Pulogo yali ngeragi tonuguyeng ngayek mizizo, yeiya.
15 Então ele mostrará a vocês no andar de cima uma sala grande, mobiliada e arrumada para o jantar. Preparem ali tudo para nós.
16 Togo piyau kambela logo yerengke lewagela logo watabi mabiyeng Yisugu yaka piyauyegi kozak yeiya mabilik miza wizilege piyau weik i pumakke ngeragi Pasobaragi kumuliweki nagiyeng ngayek miza wiya.
16 Os dois discípulos foram até a cidade e encontraram tudo como Jesus tinha dito. Então prepararam o jantar da Páscoa.
17 Pilik miza logo yokmek kiliya pura Yisu kiling yombu meleyau keya pongo ingenazikka neyau pi ngezebokko waligeleyiwili weik i pumakke kanda
17 Quando anoiteceu, Jesus chegou com os doze discípulos.
18 logo lalektaga mogosa logo ngeragi nageya koyimowei Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Wameik, inuwayaga nakko ne panga yombanu nelagiwiliyegi niza yanagi. Pok ne kiling ngeragi nibek.
18 Enquanto estavam à mesa, no meio do jantar, ele disse:
19 Yisugu pilik yeiya logo pugu waligeleyiwili ngago puragi kerewiya logo weik ya kuneng logo nak nak piyegi nguk mei kuna, Nogo ma talik, mei kuna.
19 Eles ficaram tristes e, um por um, começaram a perguntar: — O senhor não está achando que sou eu, está?
20 Togo Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Inuwa meleyau keya pongo ingenazikka neyau ne makngezogo waligeleyiwiliyaga nakko, yombu ne kiling pereksik peleng ngeragi kolokpek kilingwekke yenge yungke pukmelibokko.
20 Jesus respondeu:
21 Ei, wameik panu, ne yombanu paka ngalega kayimabek ibengki Anotogi Kapiya Walektikku kaiyalik, kapura yombu ne yombanu nelagiwiliyegi niza yanagibekyegi yalek unatuba keli, purik Anotogo pi ngangang yemane panu managi. Yombubokki panumologo pi wazamiya ono kesak piyegi yombiyangai panu, yeiya.
21 Pois o
22 Puwili ngeragiyeng nageya koyigeya Yisugu pereksik weiya logo Anotoyegi wazono meiya logo sikila logo puwili yanageya wizimowei pelik yeiya, Ya, weiya logo ni. Pobuzikku walimizi purik korik nogowekki walimizi yagenda. Pilik yeiya logo puwili puzik na.
22 Enquanto estavam comendo, Jesus pegou o pão e deu graças a Deus. Depois partiu o pão e o deu aos discípulos, dizendo:
23 Pulaga Yisu kai waing kakpek weiya logo Anotoyegi wazono meiya logo yombu pugu waligeleyiwili yana logo puwili mabuwili kakpokka na.
23 Em seguida, pegou o cálice de vinho e agradeceu a Deus. Depois passou o cálice aos discípulos, e todos beberam do vinho.
24 Pugu puwiliyegi pelik yeiya, Kai waing kak pobokko walimizi purik iwi nogobekki walimizi yagenda. Pokko walimizi purik Anotogo yongkambanu kolokngagonowili kemenak ibengkiraga yaliya wazayagi puragi langai ngago wik silok tiya pura ngelagi ono, kapura negi iwi kubula walagibokko kozang kelemiyagi.
24 Então Jesus disse:
25 Kerewiyi, wameik panu nogo mawinda waimbek nagi ono wiziya kazing wikmekke yereng Anotogo pigi ngaimekki ngai purage ne ngereke nagine, yeiya.
25 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: nunca mais beberei deste vinho até o dia em que beber com vocês um vinho novo no
26 Pulaga puwili Anotoyegi Ingi Sam narik ingi meiya logo pulaga puwili imakka welagelarik lewak Olip meibekke kambela.
26 Então eles cantaram canções de louvor e foram para o monte das Oliveiras.
27 Keya puwili lewak Olip meibekke kunimowei Yisugu puwiliyegi pelik yeiya, Anotogi Kapiya Walektikke yungke pelik kai,
27 E Jesus disse aos discípulos:
28 Kapura ne ngereke wik yangalek meiya logo pulaga purik ne were ngabelak Kalili meibekke kangki keya inuwa kalika lewagi, yeiya.
28 Mas, depois que eu for ressuscitado, irei adiante de vocês para a Galileia.
29 Pitago piyegi pelik meiya to mela, Puwili mabuwili kele ni wezani kunagi kapura nogo niyegi ngizi panu kumula pura kawiye walagi ono logo nerau ni wezani kunagi ono, meiya.
29 Então Pedro disse a Jesus: — Eu nunca abandonarei o senhor, mesmo que todos o abandonem!
30 Pilik kai legi Yisugu Pitayegi pelik meiya, Kerewiye, nogo wameik panura kozak nei, mabek kusage winak talekmek kang neyau kaiyagine ni were kang neyauganara yeik nogora liwik wiyagi logo ni neyegi lusuwei panu kaiyagi kani, meiya.
30 Mas Jesus lhe disse:
31 Kapura Pitago mawinda kozang pelik meiya to mela, A’a’, puwiligu nerau nelagi puriktau ngoluk ne niyegi lusuwei kaiyagi ono, meiya. Keya Yisugu waligeleyi nawiligurau mabilik kisa.
31 Mas Pedro repetia com insistência: — Eu nunca vou dizer que não o conheço, mesmo que eu tenha de morrer com o senhor! E todos os outros discípulos disseram a mesma coisa.
32 Pulaga puwili Lewak Olippekke yawe Kesemani meileige wiriya logo Yisugu yombu pugu waligeleyiwiliyegi pelik yeiya, Pelege mogosa koyi ne pangazuwa nangezi Anotoyegi waberek mizigeya, yeiya.
32 Jesus e os discípulos foram a um lugar chamado Getsêmani. E Jesus lhes disse:
33 Togo yombu pi ngezebokko waligeleyiwiliyaga neyauganak Pita keya Jems keya Yowan iza orowei kuna, logo Yisu weik wilek kang pugubek kuneng yemane panu keli.
33 Então Jesus foi, levando consigo Pedro, Tiago e João. Aí ele começou a sentir uma grande tristeza e aflição
34 Tegi pugu puwiliyegi pelik yeiya, Wilek kang nogobek kuneng panu logo ne ibengki langai pilikmekki keli mena, inuwa mabelega koyimowei wirere ngai yuke koyi, yeiya.
34 e disse a eles:
35 Pilik yeiya logo pi panga keke nangezi kuna logo pulogo ngezebek panga ngabelakke ulu wala logo Anotoyegi pelik waberek miza, Tamizeige pangka purik nugu neyegi ngangang wiriyagi pura yeik sa wazamiye.
35 Ele foi um pouco mais adiante, ajoelhou-se, encostou o rosto no chão e pediu a Deus que, se possível, afastasse dele aquela hora de sofrimento.
36 Peba, O Peba nogobek, nugu watabi mabiyeng pangka mizagi legi nugu neyegi ngangang wiriyagi pura keya ibengki pura yeik sa wazamiye kapura keli nogoraga mizi nagani, pilik segeya keli ni makngezegiragi kiriwei mizimo, meiya.
36 Ele orava assim:
37 Pilik waberek miza logo Yisu yangalek meiya logo pi yombu pugu waligeleyi neyauganakwiliyegi to kuna logo morok iwek koyilege pakela logo Pitayegi pelik meiya, Simong Pita ni iwek kola yolura nangki? Ni tek nangezi wirere wiziya logo ngai yuke wiziwekirik pangka ono ma?
37 Depois voltou e encontrou os três discípulos dormindo. Então disse a Pedro:
38 Wirere ngai koyimowei waberek mizizo. Inuwayegi yang keleyiweki lewagi piyengko inuwa kawiye walibene keleya nelegi waberek mizizo. Wameik panu, wilek kang inuwagiyengko mizagi keli kapura korik inuwagiyeng kozang ono, yeiya.
38 Vigiem e orem para que não sejam tentados. É fácil querer resistir à tentação; o difícil mesmo é conseguir.
39 Togo pi ngereke panga keke kuna logo yaka were nguk meiya mabilik waberek miza.
39 Jesus foi outra vez e orou, dizendo as mesmas palavras.
40 Pilik miza logo pi panga ngezebokko waligeleyiwiliyegi to kuna kapura puwili iwek koyilege purik puwili wireyeng kuneng panu kopong iwek kola logo ngago talikta piyegi meiyagi miza pura puwili iwaka ono legi puwili kendek miza.
40 Em seguida, voltou ao lugar onde os discípulos estavam e os encontrou de novo dormindo. Eles estavam com muito sono e não conseguiam ficar com os olhos abertos. E não sabiam o que responder a Jesus.
41 Togo Yisu kuna logo kang neyauganara mabilik miza logo yowekke puwili iwek kola koyilege legi pugu puwiliyegi pelik yeiya, Inuwa ngoluk iwek kola keya ngoluk mabilik kumana yolu. Weik mena luweza koyi. Teng pugu ne yombanu paka ngalega kayimabek yombanu kailewiligi meleyengke niza yanagira weik lewa.
41 Quando voltou pela terceira vez, Jesus perguntou:
42 Pakeli, yombanu ne nelagiwiliyegi niza yanagibek pelege weik lewa. Luwezi, tonuwa piyegi kambi, yeiya.
42 Levantem-se, e vamos embora. Vejam! Aí vem chegando o homem que está me traindo!
43 Yisu ngoluk ngago kaiyageya wizigeya Yuras yombu meleyau keya pongo ingenazikka neyau Yisu ngezebokko waligeleyiwiliyagabok nguk namizi wiriya. Pi kiling yombanu kolokngagono lang keya kilikkilikyeng orowei lewa logo puwili Yudawiligi yemanewili keya yombu Anotoyegi wata kolak kelibene waliya maniwiligi ngaiwili keya Mosegi loyengki waligeleyiwiligu wezayelawili.
43 Jesus ainda estava falando, quando chegou Judas, um dos doze discípulos. Vinha com ele uma multidão armada com espadas e porretes, que tinha sido mandada pelos chefes dos sacerdotes, pelos mestres da Lei e pelos líderes judeus.
44 Yombu Yisu miza yanagibokko yombanu lang keya kilikkilikyeng warawiliyegi yaka pelik yeiya, Yombanu nogo negi kewengke wezalikpek songok kulibok, Yisu kani. Inugu pi kebangkeli kapura waberek panu miza orowei piyegi ngai kunizo, yeiya.
44 O traidor tinha combinado com eles um sinal. Ele tinha dito: “Prendam e levem bem seguro o homem que eu beijar, pois é ele.”
45 Togo Yuras lewagelawekke, pi Yisuyegi nguk namizi wiriya logo pelik meiya, Kiriwagabek, meiya logo Yisu songok kula logo
45 Logo que chegou perto de Jesus, Judas disse: — Mestre! E o beijou.
46 puwili Yisu kozang panu kebangkela.
46 Então eles pegaram Jesus e o prenderam.
47 Pilik miza logo Yisu kilingwiliyaga mereke luweza nakko lang yokolong puguwek pugusa logo yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubekyegi yawe mizibek ula logo pigi kerelik namek peto ula mela.
47 Mas um dos que estavam ali tirou a espada, atacou um empregado do Grande Sacerdote e cortou uma orelha dele.
48 Pulaga Yisugu yombanu kolokngagonowiliyegi pelik yeiya, Ini mabektik ne yombanu ngowei wezalikpekyegi lang keya kilikkilikyeng kiling ne niza wari yawerenda.
48 Então Jesus disse para aquela gente:
49 Wok mabiyeng ne ini kiling Anotogi i walek yemanemakke wizimowei yongkambanuwiliyegi waligeleya kapura inugu ne kebangkeliweki miza ono. Kapura Anotogi ngago Kapiya Walek pugurikke neyegi langai lende miza pura ngizi panu lewagela wali pani, yeiya.
49 Eu estava com vocês todos os dias, ensinando no pátio do Templo, e vocês não me prenderam. Mas isso está acontecendo para se cumprir o que as
50 Pilik mizageya keya Yisugu waligeleyiwili mabuwili pi wezamiya logo kazi wei kambela.
50 Então todos os discípulos abandonaram Jesus e fugiram.
51 Yombu nawekke nak, kagorik narik keke waliyabek Yisuyegi kalika kiriwei kuna. Logo puwili pirau kebangkela
51 Um jovem, enrolado num lençol, seguia Jesus. Alguns tentaram prendê-lo,
52 kapura pi kagoriktik wizamiya logo komozilik kazi kambela.
52 mas ele largou o lençol e fugiu nu.
53 Togo yombanu yaka kolokngagono puwiligu Yisu kebangkela logo pi miza orowei yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubekki imakki kuna. Pulogo Yudawiligi yemanewili keya yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngaiwili keya Mosegi loyengki waligeleyiwilirau menalege pulogo wawere ula.
53 Em seguida, levaram Jesus até a casa do Grande Sacerdote , onde estavam reunidos os chefes dos sacerdotes, alguns líderes dos judeus e alguns mestres da Lei.
54 Logo Pita ngereke yorik Yisuyegi kalika koweige kiriwei kuna. Pi yaka ngai yemane panubokki imakke yerengke kanda kiliya yabela logo pulogo pi wagelawili kiling mogosa logo yezimele sageya wiziya.
54 Pedro seguiu Jesus de longe e entrou no pátio da casa do Grande Sacerdote. Ele sentou-se perto do fogo, com os guardas, para se esquentar.
55 Weik yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai puwili keya Yudawiligi yombu ngagozak ngezewiligiyeng kerewiyiwili mabuwili watabi Yisugu mizayengki yombanu nawiligu kozak kisibene ngago yeiya. Puwili ngago Yisugu kaile miza naragi kerewiyagi keli logo Yisu ula logo ibengwekiragi yolok ngeliweki, kapura puwiligu nayeng kerewiya ono.
55 Os chefes dos sacerdotes e todo o Conselho Superior estavam procurando encontrar alguma acusação contra Jesus a fim de o condenarem à morte. Mas não conseguiram nenhuma.
56 Purik yombu kolokngagonowili Yisuyegi langai ngaiguyeng kozak kisa kele kapura nak nalikta kozak kai keya nak nalikta kozak kai, logo ngago wamenara ono, ngago kolokngagono.
56 Muitos diziam mentiras contra ele, mas as suas histórias não combinavam umas com as outras.
57 Togo yombu nawili luweza logo Yisuyegi langai ngago ngaigu pera pelik kisa,
57 Alguns se levantaram e acusaram Jesus com mentiras. Eles diziam:
58 Teni ulogo kerewiyawekkerik pugu pelik kai, Nogo Anotogi i walek yombanuwiligu ngiza pemak topelagi logo wok neyauganakke nogo i nalik namak ngizagi, kaiyabek, kisa.
58 — Nós ouvimos quando ele disse: “Vou destruir este Templo que foi construído por seres humanos e, em três dias, levantarei outro que não será construído por seres humanos.”
59 Kapura yaka ngago purarau kisa puwiligu kozak kisira wamenara ono, nak nalikta kozak kai keya nak nalikta kozak kai.
59 Mesmo assim as suas histórias não combinavam umas com as outras.
60 Togo yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubek puwili mabuwiligi tepekke luweza logo Yisuyegi pelik nguk meiya, Ni nararau kozak kaiya yo meli onora nangki? Kolokngagonowiligu niyegi ngagoyeng yowa logo ni kerewiya. Puwiligu wameik kisi ma yeik? Nugu weik kai logo teni kerewiyiweki, meiya.
60 Aí o Grande Sacerdote se levantou no meio de todos e perguntou a Jesus: — Você não vai se defender dessa acusação?
61 Kapura Yisu ngagoluk wiziya pi ngago nararau kaiya ono. Ngereke yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubokko piyegi pelik nguk meiya, Ni Kilisibek Mesiya Anotogo yawe pigi teni yaliya wazayagi pura miziweki sawiyabek ma talik? Ni Anoto tonugu yeikta yongolok meibokki Marekpek ma talik, meiya.
61 Mas Jesus ficou calado e não respondeu nada. Então o Grande Sacerdote tornou a perguntar: — Você é o
62 Legi Yisugu pelik meiya to mela, Ei, ne pi. Keya ne yombanu paka ngalega kayimabek ngereke paka ngalegi yongorik Anoto watabi mabiyengki kozandagi mangobekki ngaigezuwage mogosa yolugi logo pi kiling ngaiweki. Keya kalike inugu ne ngereke paka ngalege kozainumbekka tabunda lewarikki pakelagi, yeiya.
62 Jesus respondeu:
63 Pulaga yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubek pura kerewiyawekke pi sisik panu miza logo Yisugu yaka kai puragi kiyebuk legi walimiziweki melewangka ngezebekkirik koliya. Logo pugu yombu ngagozak piyengki kerewiyawiliyegi pelik yeiya, Teni makngezogo weik kili ngezebekki panurago kairikki kerewiya legi teni ngereke ngago nararau kerewiyagi ono. Legi teni mawinda yombu piyegi ngagozak kelemiyagiwiliyegirau ngago yeiyagi ono, a’a’.
63 Aí o Grande Sacerdote rasgou as suas próprias roupas e disse: — Não precisamos mais de testemunhas!
64 Pugu pi Anoto kiling pangka pangka kairikki inuwa weik kerewiya mena inugu piyegi kumulagirik talik, yeiya logo puwili mabuwiligu mele puwiligiyeng piyegi mizara koyimowei pelik kisa, Pi Anoto kiling pangka pangka kai legi pi weik ula logo ibengkibek, kisa.
64 Vocês ouviram esta blasfêmia contra Deus! Então, o que resolvem? Todos estavam contra Jesus e aí o condenaram à morte.
65 Togo nawiligu weik Yisu sibilak ngiza mana logo puwiligu wiregawere pugura kagorik walerikku ngokmana logo melegozok ulageya koyimowei pelik meiya, Nugu ni Anotoyaga ngagoyeng weiya logo kozak kaibek kai mena takko ni melegozok nela miza purik kozak kai logo tonugu ni wameik Anotoyaga ngagoyeng weiya logo kozak kaibek miziweki mena, meiya.
65 Então alguns começaram a cuspir nele. Cobriam o rosto dele, davam bofetadas nele e perguntavam: — Quem foi que bateu em você? Adivinhe! E também os guardas o pegaram e lhe deram bofetadas.
66 Pilik mizageya keya Pita ngoluk imakke pongo yerengke yezizikke mogosa tawizeige pura kolomandik Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubekyegi yawe mizi namele lewa
66 Pedro ainda estava lá embaixo no pátio, quando apareceu uma das empregadas do Grande Sacerdote .
67 logo pugu Pita yezimele sageya wizilege pakela logo pugu piyegi pakela wizimowei pelik meiya, Wameik panu, nirau Yisu yereng Nasareteragabek kiling wiziyabek kani, meiya.
67 Ela viu Pedro se esquentando perto do fogo, olhou bem para ele e disse: — Você também estava com Jesus de Nazaré.
68 Kapura Pitago ngaigu, A’a’, ne piyegi lusuwei. Nugu kozak kai piyeng nogo iwaka ono, meiya logo pi pongo yezizik wiya logo yerendikki kandikke mereke kuna. Pilik mizi ngizige winak talekmek kai.
68 Mas ele negou, dizendo: — Eu não o conheço. Não sei do que é que você está falando. E saiu para o corredor. Naquele momento, o galo cantou.
69 Pulaga kolomandik yawe mizimologo Pita ngereke pakela logo yaka kaiya mabilik yombanu pulogo mereke luwe koyilegewiliyegi pelik kozak yeiya, Yombubok Yisugi yombanuwiliyaga nak kani, yeiya.
69 Quando a empregada viu Pedro ali, começou a dizer aos que estavam perto: — Este homem é um deles.
70 Kapura Pitago ngereke ngaigu, A’a’, meiya.
70 Mas ele negou outra vez. Pouco depois, as pessoas que estavam ali disseram de novo a Pedro: — Não há dúvida de que você é um deles, pois você também é da Galileia.
71 Tegi Pitago pelik yeiya, Anotogi wirege ne wameik panu kai. Yombanu inuwago kozak kisibokyegi ne lusuwei. Tamizeige ne ngaigu kai purik mabura Anotogo neyegi ngangang naniweki, yeiya.
71 Aí Pedro disse: — Juro que não conheço esse homem de quem vocês estão falando! Que Deus me castigue se não estou dizendo a verdade!
72 Togo Pitago pilik yei ngizige winak talekmek ngereke ngago kai. Mabuwekke Pita weik ulogo Yisugu piyegi pelik meiya, Winak talekmek kang neyau kaiyagine ni were kang neyauganara neyegi lusuwei kaiyagi kani, meiyaragi kumula logo pi kuneng yemane miza logo ingkeiya.
72 Naquele instante o galo cantou pela segunda vez, e Pedro lembrou que Jesus lhe tinha dito: “Antes que o galo cante duas vezes, você dirá três vezes que não me conhece.” Então Pedro caiu em si e começou a chorar.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.