Atos 9
Kasulatan to Magboboot (ATDNT) vs NVT
1 Di si Saulo, nigparagas ka igkabolu din no ungod ogbabantak to ogpanhimatoy to mgo otow no ogtuu ki Hisus. No nighondio sikandin to sikan no Labow no Talagpanubad to Dakol no Ampuanan dan no dio to Hirusalim.
1 Enquanto isso, Saulo, motivado pela ânsia de matar os discípulos do Senhor, procurou o sumo sacerdote.
2 No nigbuyu to mgo sulat no og–alapon din dio to mgo igbuyag to mgo anaranan to mgo Hudiu no dio to lunsud to Damasku oyow ko duon nig–amut to Dalan to pogtuu ki Hisus, igbogoy ran ki Saulo oyow ogdakopon din on sikandan, mgo lukos woy ka mgo boi. No ogbanggutan din woy og–alapon din dio to Hirusalim su igpapirisu rin on.
2 Pediu cartas para as sinagogas em Damasco, solicitando que cooperassem com a prisão de todos os seguidores do Caminho, homens e mulheres, que ali encontrasse, para levá-los como prisioneiros a Jerusalém.
3 — ausente —
3 Quando se aproximava de Damasco, de repente uma luz do céu brilhou ao seu redor.
4 — ausente —
4 Ele caiu no chão e ouviu uma voz lhe dizer: “Saulo, Saulo, por que você me persegue?”.
5 Kagi ni Saulo to, “Buyag, hontow ka?” Nigtabak ka nigkagi to, “Sikanak, no si Hisus no ogbaybayaran a nu.
5 “Quem és tu, Senhor?”, perguntou Saulo. E a voz respondeu: “Sou Jesus, a quem você persegue!
6 Nò, onow kad on. Paragas kad on dio to lunsud to Damasku. Dio kad ognangonan ko nokoy ka igpohimu ku koykow,” kagi ni Hisus.
6 Agora levante-se e entre na cidade, onde lhe dirão o que fazer”.
7 Ka mgo otow no nigduma ki Saulo, waro nakawoil to nigsasindogan dan no warad mogkagi su duon ogdinogon dan no kagi di waro ogkitoon dan no otow.
7 Os homens que estavam com Saulo ficaram calados de espanto, pois ouviam uma voz, mas não viam ninguém.
8 Pogkaponga to nig–onow si Saulo no poghimata rin, konad ogkita. Sikan ian to nigkitkit dan sikandin dio to lunsud to Damasku.
8 Saulo levantou-se do chão, mas, ao abrir os olhos, estava cego. Então o conduziram pela mão até Damasco.
9 Tatolu no allow si Saulo dio to Damasku no kono ogkita woy waro pigkoon woy waro pig–inum.
9 Lá ele permaneceu, cego, por três dias, e não comeu nem bebeu coisa alguma.
10 Nò, duon dio to Damasku no sakup ni Hisus, no oghingaranan ki Ananias. Duon impapitow kandin no nigpaatawan. No nigkita rin ka Lagboy no Igbuyag ta no si Hisus. Kagi ni Hisus kandin to, “Ananias.” No nigtabak si Ananias to, “Lagboy no Igbuyag ku, soini a.”
10 Havia em Damasco um discípulo chamado Ananias. O Senhor o chamou numa visão: “Ananias!”. “Sim, Senhor!”, respondeu ele.
11 Kagi to Lagboy no Igbuyag ta kandin to, “Sasindog ka woy hondio kad to dalan no oghingaranan to Matul–id. Pamanghaa nud ka baloy to songo otow no oghingaranan ki Hudas su duon otow no nig-ugpo to baloy rin no taga Tarsu. Ka ngaran din si Saulo, no og–ampu kanak.
11 O Senhor disse: “Vá à rua Direita, à casa de Judas. Ao chegar, pergunte por um homem de Tarso chamado Saulo. Ele está orando neste momento.
12 Nigpaatawan sikandin no pigkita ka nikandin no ogtorongan nu sikandin to bolad nu. Woy og–ampuan nu oyow ogpakagimulat on ka mata rin,” kagi ni Hisus.
12 Mostrei-lhe numa visão um homem chamado Ananias chegando e impondo as mãos sobre ele para que voltasse a enxergar”.
13 Kagi ni Ananias, “Buyag, mohon–ing ka ogdinogon ku no mgo maroot no nighimu to sikan no otow no nigbayadbayad to mgo otow no nigtuu koykow no dio to Hirusalim.
13 Ananias, porém, respondeu: “Senhor, ouvi muita gente falar das coisas horríveis que esse homem vem fazendo ao teu povo santo em Jerusalém.
14 Woy ian to inhongkai ni Saulo su duon katondanan din ligkat to mgo igbuyag to mgo talagpanubad to oyow ogpandakopon din ka tibo no mgo otow kai no ogsampit to ngaran nu.”
14 E ele tem autorização dos principais sacerdotes para prender todos que invocam o teu nome!”.
15 Di kagi to Lagboy no Igbuyag ta no si Hisus to, “Hondio kad su si Saulo, ian ka pig–alam ku no ogpatokod to ngaran ku dio to mgo otow no kono no Hudiu, woy dio to dakol no mgo igbuyag to mgo labow no mgo ugpaan. Woy songo ignangonnangon din dio to mgo Hudiu no ian pinanganak ni Israil.
15 O Senhor, no entanto, disse: “Vá, pois Saulo é o instrumento que escolhi para levar minha mensagem aos gentios e aos reis, bem como ao povo de Israel.
16 Woy ogpasabut ku si Saulo ko songo monu ka ogpokouma kandin to igkabaybayari no ogligkat to pogtuman din kanak,” kagi ni Hisus.
16 E eu mostrarei a ele quanto deve sofrer por meu nome”.
17 Sikan ian to nighipanow on si Ananias no oghondio to baloy no nig–ugpaan ni Saulo. Pogsolod din, nigtorongan to bolad din si Saulo ka nig–ampuan din, no nigkagi rin to, “Sulod, ian inhongkai ku su pigsugu a ni Hisus no ian Lagboy no Igbuyag ta. Sikandin ka niglibuwas koykow dio to dalan. Woy pigsugu a rin kai su oyow ogpakagimulat on ka mata nu woy oyow ogbogayan kad on to Gimukud to Magboboot.”
17 Ananias foi e encontrou Saulo. Ao impor as mãos sobre ele, disse: “Irmão Saulo, o Senhor Jesus, que lhe apareceu no caminho para cá, me enviou para que você volte a enxergar e fique cheio do Espírito Santo”.
18 Inogo on no duon naragdag no nigligkat to mata ni Saulo no ogkoiling to mgo ongil. No nakagimulat on ka mata rin. Pogkaponga, nigsasindog woy nigpabautismu on.
18 No mesmo instante, algo semelhante a escamas caiu dos olhos de Saulo, e sua visão foi restaurada. Então ele se levantou, foi batizado
19 Pogkaponga, nigkoon on woy nouli on ka dayagang din.
19 e, depois de comer, recuperou as forças. Saulo permaneceu alguns dias em Damasco, com os discípulos.
20 Magaan nigsolod si Saulo dio to anaranan to mgo Hudiu no dio to Damasku. Woy nignangonnangon din on tongod ki Hisus. Kagi rin, “Si Hisus, ian ka Anak to Magboboot.”
20 Logo, começou a falar de Jesus nas sinagogas, dizendo: “Ele é o Filho de Deus!”.
21 Nabolongbolong ka tibo no mgo otow no nakarinog to kagi ni Saulo. Nigmoin–insooy sikandan to, “Inat to soini ka nigbayadbayad to mgo otow no nigtuu ki Hisus no dio to Hirusalim? Nahan ta no ian inhongkai rin su oyow ogdakopon din on ka mgo otow no nigtuu ki Hisus oyow og-alapon din dio to Hirusalim no igpatangko sikandan to mgo igbuyag to mgo talagpanubad to dakol no Ampuanan ta,” kagi to mgo otow.
21 Todos que o ouviam ficavam admirados. “Não é esse o homem que causou tanta destruição entre os que invocavam o nome de Jesus em Jerusalém?”, perguntavam. “E não veio aqui para levá-los como prisioneiros aos principais sacerdotes?”
22 Di nasi imbaghot ni Saulo ka ignangonnangon din su igmalogot din lagboy to si Hisus, ian ka Im–imanan to mgo Koot–otawan no oghingaranan ki Kristu. No ka mgo Hudiu no dio to Damasku, warad makatabak.
22 A pregação de Saulo tornou-se cada vez mais poderosa, pois ele deixava os judeus de Damasco perplexos, provando que Jesus é o Cristo.
23 Pogligad to pila pad no allow no nigbabantaan on ka mgo Hudiu to oghimatayan dan si Saulo.
23 Depois de certo tempo, alguns judeus conspiraram para matá-lo.
24 No to maallow woy marusilom, ogbantayan dan ka mgo gumawan to lunsud. Di nanangonan on si Saulo to tuud dan to oggopasan sikandin oyow oghimatayan porom.
24 Dia e noite, vigiavam a porta da cidade com a intenção de assassiná-lo, mas ele foi informado desse plano.
25 Di pogkamarusilom on, ka mgo otow no nigtuu ki Hisus, impatagu dan si Saulo to langkap no intuntun dan dio to tano dio to limang to sikan no matikang no alad to lunsud oyow ogpakapallaguy on.
25 Então, durante a noite, alguns de seus discípulos o baixaram pela muralha da cidade num grande cesto.
26 Pogkouma ni Saulo dio to Hirusalim, nig–amut poron to mgo otow no nigtuu ki Hisus. Di waro mogpaagad–agad sikandan su natibo nahallok ki Saulo, su waro dan tuui to songo nigtuu on ki Hisus.
26 Quando Saulo chegou a Jerusalém, tentou se encontrar com os discípulos, mas todos estavam com medo dele, pois não acreditavam que ele tivesse de fato se tornado discípulo.
27 Di si Birnabi atag, pighinggat din si Saulo dio to mgo suguanon ni Hisus. No innangonnangon ni Birnabi kandan ka sikan no poghipanow ni Saulo no nighondio to Damasku woy ka impapitow kandin to Lagboy no Igbuyag ta no si Hisus no niglibuwas kandin dio to dalan. Woy innangon din to nigkagi si Hisus kandin woy to waro mahallok si Saulo no ognangonnangon to mgo taga Damasku tongod ki Hisus.
27 Então Barnabé o levou aos apóstolos e lhes contou como Saulo tinha visto o Senhor no caminho para Damasco e como ele lhe havia falado. Contou também que, em Damasco, Saulo havia pregado corajosamente em nome de Jesus.
28 Sikan ian to nakadumaruma on si Saulo to mgo otow no nigtuu no dio to Hirusalim.
28 Saulo permaneceu com os apóstolos e andava com eles por Jerusalém, pregando corajosamente em nome do Senhor.
29 Woy waro mahallok si Saulo to ognangonnangon to mgo otow tongod to ngaran to Lagboy no Igbuyag ta no ni Hisus. Pig–al–alukuy rin ka mgo Hudiu no ogkagi to kinagian no Ginirigu woy nig–apulan din sikandan tongod to pogtuu ki Hisus. Di noiniatan dan no oghimatayan sikandin.
29 Também conversava e discutia com alguns judeus de fala grega, mas estes procuravam matá-lo.
30 No ko nataga ka mgo nigtuu to oghimatayan porom si Saulo to mgo Hudiu no ogkagi to Ginirigu, pighinggat dan sikandin dio to lunsud to Sisaria, woy impohondio dan sikandin to lunsud to Tarsu.
30 Quando os irmãos souberam disso, levaram Saulo a Cesareia e de lá o enviaram a Tarso.
31 No ka mgo otow no nigtuu ki Hisus no nan–ugpo dio to mgo probinsia to Hudia, woy to Galilia, woy ka dio to Samaria, nigmaroyow on ka pog–ugpo dan su warad og–ogot kandan. Nohirosonan ka pogtuu ran ki Hisus. No agad nokoy no oghimuon dan, og–ayunon dan on ka batasan dan to pogtahud dan ki Hisus. Woy nigbuligan to Gimukud to Magboboot ka goinawa ran woy natimtimulan on ka mgo otow no nigtuu.
31 A igreja tinha paz em toda a Judeia, Galileia e Samaria e ia se fortalecendo à medida que andava no temor do Senhor. E, encorajada pelo Espírito Santo, crescia em número.
32 Si Pedro, nighipanow on no ogpanlouy to mgo otow no nigtuu ki Hisus. Pogkalugoy, nokouma on dio to mgo nigtuu no dio to lunsud to Lida.
32 Pedro viajava por toda parte, e foi visitar o povo santo que vivia na cidade de Lida.
33 No dio to Lida, nokogkita si Pedro to otow no oghingaranan ki Inias. No wawalu on no tuid no waro mokoonow-onow su nigkolog ka lawa rin.
33 Ali encontrou um paralítico chamado Eneias, que permanecia de cama havia oito anos.
34 Kagi ni Pedro kandin to, “Inias, si Hisu Kristu ka og–uyag to lawa nu. Onow kad on. Woy tapirad ka pighibatan nu.” Inogo on sikan no nokoonow on woy nakasasindog.
34 Pedro lhe disse: “Eneias, Jesus Cristo cura você! Levante-se e arrume sua maca!”. E, no mesmo instante, ele se levantou.
35 No ka tibo no taga Lida woy ka taga Saron, nakakita to sikan no otow no noulian on, woy nigtuu on to Lagboy no Igbuyag ta no si Hisus.
35 Todos os moradores de Lida e de Sarona viram Eneias e se converteram ao Senhor.
36 Nò, dio to lunsud to Hupi duon boi no tahan no nigtuu ki Hisus. Ka ngaran din to Hinibriu si Tabita. Di ko Ginirigu, si Dorkas. No ko kanta pa, ka lituk to ngaran din, Usa. Maroyow no boi si Dorkas, su dakol ka igkohoy–u rin to mgo otow woy magaan ogbogoy ko duon og–awoson.
36 Havia em Jope uma discípula chamada Tabita (que em grego é Dorcas). Sempre fazia o bem às pessoas e ajudava os pobres.
37 No dio pad si Pedro to Lida, nigdaralu on si Dorkas no dio to Hupi no namatoy on. Pogkaponga to nigpanarapu to mgo boi ka lawa ni Dorkas no namatoy, pig–alap dan on dio to songo sinabong dio to ampow to baloy no impohibat dan.
37 Por esse tempo, ficou doente e morreu. Seu corpo foi lavado para o sepultamento e colocado numa sala no andar superior.
38 Nò, su marani ro ka lunsud to Hupi to lunsud to Lida, nignanangonan on ka mgo otow no nigtuu ki Hisus no dio to Hupi to dio si Pedro to Lida. Sikan ian to pigsugu dan ka daruwa no lukos dio ki Pedro no nigbuyu dan kandin to, “Agpas ka no ogduma kanami dio to Hupi.”
38 Quando os discípulos souberam que Pedro estava perto de Lida, enviaram dois homens para lhe suplicar: “Por favor, venha o mais rápido possível!”.
39 Sikan ian to nigsasindog on si Pedro, no nigduma kandan. Pogkouma ran dio to baloy ni Dorkas, nighinggat dan si Pedro dio to sikan no sinabong no dio to ampow. Ka tibo no mgo boi no nabalu, nigsasindog to longod ni Pedro no ogmaninsinogow. Woy impapitow ran kandin ka mgo sabinit dan no nighimu ni Dorkas no manokal pad.
39 Então Pedro voltou com eles e, assim que chegou, foi levado para a sala do andar superior. O cômodo estava cheio de viúvas que choravam e lhe mostravam os vestidos e outras roupas que Dorcas havia feito para elas.
40 Di impalibuwas on ni Pedro ka tibo no mgo otow. No nigluhud sikandin no nig–ampu to Magboboot. Pogkaponga, nigtangkaan din ka lawa to namatoy no kagi rin to, “Tabita, onow kad on.” Inogo on no nighimata on si Dorkas. No pogpitow rin ki Pedro, nigpinpinnuu.
40 Pedro pediu que todos saíssem do quarto. Então, ajoelhou-se e orou. Voltando-se para o corpo da mulher, disse: “Tabita, levante-se”, e ela abriu os olhos. Quando ela viu Pedro, sentou-se.
41 Nigtinawo ni Pedro ka bolad din no nigpasasindog din. Woy pig–umow rin ka mgo otow no nigtuu lagkos to mgo balu, no impapitow rin on si Dorkas no nouyag on.
41 Ele lhe deu a mão e a ajudou a levantar-se. Em seguida, chamou os discípulos e as viúvas e a apresentou viva.
42 No ka nohimu ki Dorkas, ingkanangonnangon on to tibo no mgo otow no dio to Hupi, no mohon–ing kandan ka nigtuu on ki Hisus.
42 A notícia se espalhou por toda a cidade, e muitos creram no Senhor.
43 No nalugoy pad si Pedro to lunsud to Hupi, no dio nig–ugpo to baloy to songo otow no oghingaranan ki Simon no talaglinas to laplap to mgo ayam.
43 Pedro ficou em Jope algum tempo, hospedado na casa de Simão, um homem que trabalhava com couro.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.