Romanos 2

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Idoꞌ aꞌmela luvoniꞌ neꞌmino neꞌmine monovo goloso igaꞌ nave mukiꞌ nene Oꞌmosoꞌmo lihime molo ngimikaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ eveneꞌ ma lingine eveneꞌ mamuꞌ lihime dikeve li-ngidaaꞌ nave mukiꞌ lingine aꞌmine lihime dikeve li-ngidaaꞌ navete igaꞌ naniꞌ initeꞌ goloso neꞌmine nene linginesi igaꞌ naniꞌ nenako Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ lihime ngemelineꞌ gameneloꞌ nene lingine lengiꞌ isetine izelive li-imilizaniꞌ gamazi ma minamoloseive.
1 Meu amigo, não importa quem você seja, você não tem desculpa quando julga os outros. Pois, quando você os julga, mas faz as mesmas coisas que eles fazem, você está condenando a você mesmo.
2 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ neꞌmine igaꞌ ave goniꞌ o-ngedo lihime ngemelineꞌ nene mo monovo lisiheꞌ lamineꞌ ogo lihime ngemeleseive losa gele none.
2 Nós sabemos que Deus é justo quando condena os que fazem essas coisas.
3 Gele noneꞌza lingine nene langisetinesi aꞌmine monovo goloso nene ha igi mili minaaꞌ niigisa eveneꞌ ma aꞌmine monovo goloso igaꞌ navemuꞌ izeꞌ mili-ngidi lihime dikeve li-ngidaaꞌ nave lingine nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ lihime ngemelingutiꞌ nene ha olovoꞌ olosune li gilaaꞌ nahe. Oꞌove. Olovoꞌ ngeli mo amilisave.
3 Mas você, que faz as mesmas coisas que condena nos outros, será que você pensa que escapará do julgamento de Deus?
4 Idoꞌ ma nene tiꞌ li gilaaꞌ nahe: Oꞌmosoꞌmo isetine izo nasahiliꞌ o-lengedeꞌmo ogo minaaꞌ neineꞌ neꞌmo do akaloꞌ o-lengedavo lutine di velepeꞌ izi monovo goloso hulilizave losa nasahiliꞌ o-lengedaaꞌ neingumuꞌ nene lingine ha gililizanako gili hulisa Oꞌmosoꞌmo atoliꞌmine ogo nasahiliꞌ o-lengedo geto lihime lengemo lengebelamo isetine izeꞌmo vo minaaꞌ neineꞌ nemuꞌ nene lingine gilavo haza niteꞌ loloꞌ ogahe.
4 Ou será que você despreza a grande bondade, a tolerância e a paciência de Deus? Você sabe muito bem que ele é bom e que quer fazer com que você mude de vida.
5 Eveneꞌ ma lingine lutine di velepeꞌ izami lutine di aꞌmanapa iꞌmi vi minaaꞌ nangumuꞌ nene Oꞌmoso aza izeboloꞌ molokaꞌ molokaꞌ oꞌmo vo minaaꞌ neineꞌ nene naba oꞌmo vo minaaꞌ neive. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo monovo lisiheꞌ lamineꞌ eꞌmeto eveneꞌ izeꞌ molo-ledo lihime lemelineꞌ gamene sotoꞌ ogavo ma aꞌmine izeboloꞌ molaniꞌ votigileloꞌ nene do molo lihime ngemeleseive.
5 Mas o seu coração é duro e teimoso. Por isso você está aumentando ainda mais o castigo que vai sofrer no dia em que forem revelados a ira e os julgamentos justos de Deus,
6 Aꞌmine eveneꞌ izeꞌ molo-ledelineꞌ gameneloꞌ nene eveneꞌ ingine monovo goloso nehe lamineꞌ nehe igi mili i nilizaniꞌ votigileloꞌ do molo meni neꞌmino ngemeleseive:
6 pois ele recompensará cada um de acordo com o que fez.
7 Ve ma ingine nene Oꞌmosoꞌmi monovo danava lamineꞌ goloso neineꞌ nene dalizangumukisi idoꞌ ninge lamineꞌ do-ngedo do naba o-ngedelineꞌ nemukisi idoꞌ helamaaꞌ ngemeni dameni dalizangumukisi nene aka viseꞌ ogo do sotoꞌ olone li geni initeliꞌmi lulouꞌ minilizahe mulumo alumo initeliꞌmi lulouꞌ minilizahe nemuꞌ nene gilami gili huli geli geli igi monovo laminekovoꞌ igi mili minilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni lehize-ngedeleseive.
7 Deus dará a vida eterna às pessoas que perseveram em fazer o bem e buscam a glória , a honra e a vida imortal .
8 Idoꞌ ve ma ingine Oꞌmoso biluvaꞌ i-di Oꞌmosoꞌmi gamazi gihile nene gili huli eꞌmetami monovo golosoloꞌ eꞌmeti vi minave engikumuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo izeboloꞌ molavo lihime atoliꞌmine ogo ngemeleseive.
8 Mas fará cair a sua ira e o seu castigo sobre os egoístas e sobre os que rejeitam o que é justo a fim de seguir o que é mau.
9 Neꞌmine ogavo mulumo niteꞌ goloso ato atoꞌ nene goloso niteꞌ daaꞌ avela sotoꞌ o ngemeleseive. Ganaꞌ nene Zuda vela sotoꞌ o ngemosa nelotiꞌ nene Zuda ve minamaniꞌ atoꞌ vela sotoꞌ o ngemeleseive.
9 Haverá sofrimentos e aflições para todos os que fazem o mal, primeiro para os judeus e também para os não judeus.
10 — ausente —
10 Mas Deus dará glória, honra e paz a todos os que fazem o bem, primeiro aos judeus e também aos não judeus.
11 — ausente —
11 Pois ele trata a todos com igualdade.
12 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo gopo hazamuꞌ eveneꞌ linge ma do lamineꞌ o-ngedo linge ma do goloso o-ngedesaꞌmive luvoniꞌ nene nemuꞌ noluve: Eveneꞌ ma Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamaziꞌve lo-ngemamivo haza minave adoꞌ Zuda ve minamave nete lihime dalizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo loutoꞌ do molo izeꞌ ma molo-ngedamoloseiha nesi mo ha vi tolovo ilisave. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamaziꞌve lo-ngemavo gili minave Zuda ve nene louꞌ di minisasi lihime dalizave nene Oꞌmosoꞌmo aꞌmine loutoꞌ do molosa izeꞌ molo-ngedo lihime ngemeleseive.
12 Todos aqueles que pecam sem conhecer a lei de Deus se perderão sem essa lei; mas todos aqueles que pecam conhecendo a lei serão julgados por ela.
13 Ee, Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ mamuꞌ ve lisiheꞌ ve lo lo-ngedaaꞌ neive nene eveneꞌ ma ingine louꞌ gamazi nene ha gaꞌinedunukovoꞌ gilaaꞌ avemuꞌ nene losaꞌmive. Asi louꞌ gamaziꞌmo lidoꞌ igaꞌ avevoꞌ nene ve lisiheꞌ ve lo lo-ngedaaꞌ neive.
13 Porque as pessoas que Deus aceita não são aquelas que somente ouvem a lei, mas aquelas que fazem o que a lei manda.
14 Idoꞌ naza luvoniꞌ ma nene me gililo: Zuda ve minamave adoꞌ Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamaziꞌve lo-ngemavo damave ingine engiꞌ ngemeni dameniloꞌ di mili igi mili iliza initeꞌ nene louꞌ gamaziꞌmo lidoꞌ vo miliseꞌ o minelineꞌ neꞌmo nene mo Oꞌmosoꞌmi louꞌ nene engiꞌ luꞌninguꞌ neive.
14 Os não judeus não têm a lei. Mas, quando fazem pela sua própria vontade o que a lei manda, eles são a sua própria lei, embora não tenham a lei.
15 Idoꞌ engiꞌ neꞌmine igi mili minaaꞌ naniꞌ neꞌmo nene louꞌ gamaziꞌmo lo neineꞌ gamazi luꞌninguꞌ neineꞌ nene do sotoꞌ ogo lelebize neive. Ingine igaꞌ naniꞌ initekumuꞌ nene engiꞌ luꞌine gaꞌine neꞌmo gamene ma nene di lamineꞌ ikeve laaꞌ idoꞌ gamene ma nene di goloso ikeve lo lo-ngemaaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ nene aꞌmine neꞌmine luꞌine gaꞌine engita minaaꞌ neineꞌ neꞌmo nene naza lamineꞌ luvoniꞌ nene do sotoꞌ ogave.
15 Eles mostram, pela sua maneira de agir, que têm a lei escrita no seu coração. A própria consciência deles mostra que isso é verdade, e os seus pensamentos, que às vezes os acusam e às vezes os defendem, também mostram isso.
16 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lavo Izesuꞌ Kilisitoꞌ nene ezeloꞌ medelo mino eveneꞌ laza sunoꞌ ogo molo ogaꞌ nouneꞌ initeꞌ izeꞌ molalineꞌ gameneloꞌ nene neniꞌ mene noluvoniꞌ neꞌmino mineleseive. Ee, naza gamazi lamineꞌ lo sotoꞌ sotoꞌ ogaꞌ nouvoniꞌ neꞌmo nene aꞌmine gamazi mene lo sotoꞌ neive.
16 E, de acordo com o evangelho que eu anuncio, assim será naquele dia em que Deus, por meio de Cristo Jesus, julgará os pensamentos secretos de todas as pessoas.
17 Idoꞌ gaza Zuda ve nolinive nene gelezo. Zuda ve nouve losa Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi Moseꞌ gizo limineꞌ neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmo goniꞌ o-ledelingutiꞌ nene ha do nuꞌ izeleseive lo gelo aꞌmidoꞌ gele medele mino okonga do dizo Oꞌmosoꞌmi evenele nouve laaꞌ nane.
17 O que dizer de você? Você diz que é judeu, confia na lei e se orgulha do Deus que você adora.
18 Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi nene apize gimikevo gele naineꞌ nenako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo geiꞌ iline lo lulouꞌ gele neineꞌ nene gaza mo ningo gelosa monovo ma ivileꞌ ogo monovo lamineꞌ gehepeve nene do kegeso ningaaꞌ nane.
18 Você sabe o que Deus quer que você faça e aprende na lei a escolher o que é certo.
19 — ausente —
19 Você tem a certeza de que é guia dos cegos, luz para os que estão na escuridão,
20 — ausente —
20 orientador dos que não têm instrução e professor dos jovens. Você está certo de que encontra na lei a apresentação completa do conhecimento e da verdade.
21 Nemuꞌ nene gaza eveneꞌ ma apize ngemaaꞌ naineꞌ gamaziloꞌ nene geikisi gele dalinako gele dosaꞌmane. Ee, gaza gumine amozo lo eveneꞌ lo-ngemaaꞌ noogosa gaza nene gumine ogaꞌ noolosane.
21 Você, que ensina os outros, por que é que não ensina a você mesmo? Se afirma que não se deve roubar, por que é que você mesmo rouba?
22 Idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nete veneꞌ vemohoꞌ masi gopo ingamilo laaꞌ noogosa geiꞌ nene neꞌmine ogaꞌ noolosane. Gaza soza oꞌmosomuꞌ nene muso gaka dizavo olovoꞌ ogaꞌ noogosa soza oꞌmosoliti numungutiꞌ initeꞌ gumine ogaꞌ noolosane.
22 Se você diz que não se deve cometer adultério, por que é que você mesmo comete adultério? Você odeia os ídolos, mas rouba as coisas dos templos.
23 Idoꞌ gaza Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi nene gele nouve lo okonga do dizaaꞌ nanive neke nene aꞌmine louꞌ nene avutoꞌ ogosa Oꞌmosoꞌmi gulive do lemaaꞌ noolosane.
23 Você se orgulha de ter a lei de Deus, mas você é uma vergonha para Deus porque desobedece à sua lei.
24 Neꞌmine noluvoniꞌ nene monoꞌ godolouꞌ gamazi ma tiꞌ li gizi nizaniꞌ nene lengitoꞌ vo davosa noluve:
24 Pois as Escrituras Sagradas dizem: “Os não judeus falam mal de Deus por causa de vocês, os judeus.”
25 Zuda veti okodidoꞌ Oꞌmosoꞌmi noso mili-lingidaaꞌ naniꞌ neꞌmo nene lingine Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamaziloꞌ eꞌmeti minilizaniꞌ nene mo hize eleꞌ o-lengedeleseive. Idoꞌ okodida Oꞌmosoꞌmi noso neivo mini louꞌ gamazi avutoꞌ igi minilizaniꞌ neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmi noso lengita neineꞌ ma nene haza niteꞌ loloꞌ ogavo nomivo nizaniꞌ geleleseive.
25 A circuncisão tem valor se você, que é judeu, obedecer à lei; porém, se não obedecer, é como se você não tivesse sido circuncidado.
26 Neꞌmine o neineꞌ nenako ve ma ingine okoꞌnida Oꞌmosoꞌmi noso nomivo nilizadite Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi gili di minaaꞌ niilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gilivo eiꞌ nosoꞌve nene mo engiꞌ okoꞌnida mineleseive.
26 E, se um homem que não foi circuncidado obedecer aos mandamentos da lei, Deus o tratará como se ele fosse circuncidado.
27 Idoꞌ ve ma okoꞌnida Oꞌmosoꞌmi noso nomivo mini Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamaziloꞌ eꞌmeti osuꞌ lilizadite nene lengiꞌ monoꞌ godolo di minisasi idoꞌ Oꞌmosoꞌmi noso okodida mili-lingidikevo minisasi Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi avutoꞌ igaꞌ nave lengiꞌ nene losuvotine ilavo monovotine nene sotoꞌ oloseive.
27 Assim vocês, judeus, serão condenados pelos não judeus, pois vocês desobedecem à lei apesar de terem essa lei escrita e de serem circuncidados, enquanto que os não judeus obedecem à lei, embora não sejam circuncidados.
28 Ee, Oꞌmosoꞌmi evenele gihile Zuda ve minaaꞌ neꞌmi gihile nene okode losuvolotiꞌ nene ma sotoꞌ osaꞌmive. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo Oꞌmosoꞌmi noso do minaaꞌ neꞌmi gihile nene Oꞌmosoꞌmi noso ve li okode lolovo huki hulaaꞌ nadotiꞌ nene ma sotoꞌ osaꞌmive.
28 Portanto, eu pergunto: quem é judeu de fato e circuncidado de verdade? É claro que não é aquele que é judeu somente por fora e circuncidado só no corpo.
29 Asi Oꞌmosoꞌmi evenele Zuda ve minaaꞌ neꞌmi gihile nene luteuꞌ haleko minineꞌ lemeni damenilotiꞌ nene sotoꞌ ogaꞌ neive. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi noso gihile nene louꞌ gamazi gizi nizadoꞌ nene ha okode losuvolotiꞌ eꞌmeto okode lolovo huko hulaaꞌ neve nene nevoba asi Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ neꞌmo luteuꞌ molo-ledaaꞌ neineꞌ lemeni dameni nene neive. Neꞌmine lemeni damenisi Zuda ve gihile minelonivemuꞌ nene evenelite lopoꞌni lilizavoba asi Oꞌmosoꞌmo loloseive.
29 Pelo contrário, o verdadeiro judeu é aquele que é judeu por dentro, aquele que tem o coração circuncidado; e isso é uma coisa que o Espírito de Deus faz e que a lei escrita não pode fazer. E o louvor que essa pessoa recebe não vem de seres humanos, mas vem de Deus.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.