Mateus 9
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH
1 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza sipiuꞌ dizo izipahala zuhosi noso ohunoloꞌ tineꞌ mili ledi vi eze numuno ebeꞌve Kahanaumila vaniꞌ.
1 Jesus entrou num barco, voltou para o lado oeste do lago e chegou à sua cidade .
2 Aꞌmida nene ve malite ve ma amuzolo hele geseꞌ ogavo minive gebili ma ngakakuꞌ ongo neivo zaloꞌ mili di neida aniꞌ. Idoꞌ vekise ingine gebili ma ha do lamineꞌ o-deleseive li gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nene Izesuꞌ aza mo ningo gelo aꞌmine gebili mamuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gipeꞌneho, geiꞌ lihimeka nene mo apase-gedekuve. Nemuꞌ nene luka gaka ngi lo minivo.
2 Então algumas pessoas trouxeram um paralítico deitado numa cama. Jesus viu que eles tinham fé e disse ao paralítico:
3 Neꞌmine lavo Zuda vete laaꞌ aniꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave malite luꞌninguꞌ tiꞌ li gili minaniꞌ: Ve mene veꞌmo gamazi nolineꞌ neꞌmo nene Oꞌmoso ivileꞌ o-daaꞌ gamazi nolive.
3 Aí alguns mestres da Lei começaram a pensar: — Este homem está
4 Neꞌmine li nigilavo Izesuꞌ aza luꞌninguꞌ gilaniꞌ gamazi nene ningo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine lutinguꞌ gatine goloso nanimuꞌ nigilave.
4 Porém Jesus sabia o que eles estavam pensando e disse:
5 Lingine nenikumuꞌ nene sozavoꞌ laaꞌ neive li gilaaꞌ nahe. Naza ve gebili nemuꞌ lihimeka mo hulo-gedekuve luvoniꞌ nene soza lolohe lamineꞌ lolohe ma gilamilisave lo lapa nomivo noluvoniꞌza sozaloꞌ ve minuvodini ve gebili mamuꞌ nene oto vozo nolo-duvo oto vamivo soza luvoniꞌ nene sotoꞌ ogavo novozo helalove lo gelo ve gebili mamuꞌ oto vozo loo ma lamuvodine.
5 O que é mais fácil dizer ao paralítico: “Os seus pecados estão perdoados” ou “Levante-se e ande”?
6 Idoꞌ naza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile misubouko lengiꞌ lihimetine apase-lengedaaꞌ amuzo do nouve luvoniꞌ nene soza lamo laminetoꞌ noluvoniꞌ nene ningi gililizave lo idise ogo molo oloniꞌ nene lingine gililo lo ve gebilimuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gaza oto ngakaka do geho numungala vozo.
6 Pois vou mostrar a vocês que eu, o Então disse ao paralítico:
7 Lavo ve gebili aza oto numuꞌvela vineꞌ.
7 O homem se levantou e foi para casa.
8 Eveneꞌ mukiꞌ ingine nene ningi ngehelele izavo leliꞌ gidini ve neꞌmine amuzo imingumuꞌ ve li Oꞌmoso opoꞌni laniꞌ.
8 Quando o povo viu isso, ficou com medo e louvou a Deus por dar esse poder a seres humanos.
9 Izesuꞌ aza aꞌmine minineꞌ numungutiꞌ lemo akala novo ve ma gulive Mataioꞌ nene takisi moni daaꞌ ineꞌ numuꞌveuꞌ gono do neivo ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza oto neꞌmeto ano. Neꞌmine lavo aza oto eꞌmeto vineꞌ.
9 Jesus saiu dali e, no caminho, viu um cobrador de impostos, chamado Mateus, sentado no lugar onde os impostos eram pagos. Jesus lhe disse: Mateus se levantou e foi com ele.
10 Idoꞌ Mataioꞌ numuꞌveuꞌ Izesulesi nosoꞌ niteꞌ ni nizavo takisi moni daaꞌ avesi idoꞌ Zuda veti louꞌ gamaziloꞌ eꞌmete lamineꞌ isaꞌmave gohi ma nesi mukiꞌ numunguꞌ dizi ikevo izipahala zuhosi makatoꞌ nosoꞌ niteꞌ nii minaniꞌ.
10 Mais tarde, enquanto Jesus estava jantando na casa de Mateus, muitos cobradores de impostos e outras pessoas de má fama chegaram e sentaram-se à mesa com Jesus e os seus discípulos.
11 Ni nizavo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine ningi izipahala zuho longoꞌ i-ngidi tiꞌ li laniꞌ: Lingine tisatine nene takisi moni daaꞌ ave golososi idoꞌ lihime daaꞌ ave lingesi nosoꞌ niteꞌ makatoꞌ nene nanimuꞌ ninave.
11 Alguns fariseus viram isso e perguntaram aos discípulos: — Por que é que o mestre de vocês come com os cobradores de impostos e com outras pessoas de má fama?
12 Li laniꞌ nene Izesuꞌ gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Luso ve aza lamineꞌ haza minave do lamineꞌ o-ngedelesa osaꞌmiha initeꞌ gizi davemukovoꞌ nene ogaꞌ neive.
12 Jesus ouviu a pergunta e respondeu:
13 Naza aꞌmineꞌmine ogo eveneꞌ lisiheꞌ i minavemuꞌ amuvoniꞌza eveneꞌ lihimeꞌinesi vemuꞌ uvoniꞌ ve. Nemuꞌ lingine vi Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi ma monoꞌ godolouꞌ tiꞌ lo minineꞌ maꞌmi monovomuꞌ viseꞌ igi gililo:
13 Vão e procurem entender o que quer dizer este trecho das
14 Nelotiꞌ nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ izipahala zuholite Izesuda igi tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Lazasi idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avesi monokumuꞌ ve lo nosoꞌ niteꞌ nene malise okaꞌ okaꞌ ogo minaaꞌ nouneꞌza geze izipaha zuho nene malise isaꞌmako nanimuꞌ nave.
14 Então os discípulos de João Batista chegaram perto de Jesus e perguntaram: — Por que é que nós e os
15 Neꞌmine li likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo veneꞌ di imiliza gameneuꞌ olize izo nosoꞌ niteꞌ gize vataꞌ ogo eze zuho molo-ngedavo ingine aza aꞌminguꞌ ha neivo mulumo gili-di nosoꞌ niteꞌ malise ilizadoꞌ nehe. Ne nomive. Aꞌmineꞌmine igi naza nouvosa nene lamineꞌ gili nizanako nosoꞌ niteꞌ malise amilisaha engiꞌ vovoꞌningutiꞌ biluvalite neze neleꞌmizi di vilizaniꞌ gamene nene mo aliteleseive. Aꞌmine gamene alitavo mulumo gili-nidisa nosoꞌ niteꞌ malise ilisave.
15 Jesus respondeu:
16 Idoꞌ lavolavo gosohototiꞌ ngomo ma huki saketi litehe hukidoꞌ mili ongotilizaniꞌ nene ngingili lo geleleheꞌ ogavo neꞌmo naba hukaaꞌ neinako nemuꞌ lavolavo olihe ngingili lamineꞌ netiꞌ ngomo ma huki saketi liteheloꞌ mili ongotisaꞌmave.
16 — Ninguém usa um retalho de pano novo para remendar uma roupa velha; pois o remendo novo encolhe e rasga a roupa velha, aumentando o buraco.
17 Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi lingine vaini noso gosohoꞌ neꞌmo memeꞌ ize losuvodunuꞌ liliꞌ aniꞌ gomise nene izo pouꞌ loo vaini noso lepo vo gomiseꞌvesi nene goloso ogalive li vaini noso gosohoꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ neidiꞌmo nene lulu izavo gomise liteheliꞌmo ngipu lo hukilineꞌ o mininguꞌ nene ma ohizi milisaꞌmave. Vaini noso gosohoꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ neivo nene memeꞌ ize losuvo gosohotunuꞌ liliꞌ aniꞌ gomise gosohokuꞌ nene ohizaaꞌ nave. Neꞌmine ikevo gomisesi vaini nososi nene lamineꞌ ha minaaꞌ nasive. Neꞌmine lineꞌ nene aza monoꞌ lo-ngemaaꞌ ineꞌ nene gosohoꞌ nenako izipahala zuho igi mili ilizaniꞌ monovo neꞌmo aꞌmine Zuda veti monovo litehe maloꞌ vo damingumuꞌ nene lineꞌ.
17 Ninguém põe vinho novo em
18 Izesuꞌ nene gamazi lo-ngemo neivo monoꞌ gizebo ve maliꞌmo eze neida ogo gubiꞌ noize emo tiꞌ lo lineꞌ: Alune ma nene idise aꞌmene nohilineꞌzo gaza ogo anga okoꞌnoloꞌ hitanivo gohi vele gizo otelive losa noluve.
18 Enquanto Jesus estava falando ao povo, um chefe religioso chegou perto dele, ajoelhou-se e disse: — A minha filha morreu agora mesmo! Venha e ponha as mãos sobre ela para que viva de novo.
19 Lavo Izesuꞌ aza oto monoꞌ gizebo ve nene eꞌmeto izipahala zuhosi vaniꞌ.
19 Então Jesus foi com ele, e os seus discípulos também foram.
20 — ausente —
20 Certa mulher, que fazia doze anos que estava com uma hemorragia, veio por trás de Jesus e tocou na barra da capa dele.
21 — ausente —
21 Pois ela pensava assim: “Se eu apenas tocar na capa dele, ficarei curada.”
22 Izesuꞌ aza mine velepeꞌ izo aꞌmine veneꞌ nene vonuꞌ belo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Aluneve, gele eleꞌvoleꞌ anidiꞌmo nene lamineꞌ ogange. Gaka mukiꞌ gelaaꞌ aineꞌ ma nene gohi gelamozo. Neꞌmine lo-davo liteꞌ lo aꞌmidoꞌ lamineꞌ gilineꞌ.
22 Jesus virou, viu a mulher e disse: E naquele momento a mulher ficou curada.
23 Tiꞌ ogavo Izesuꞌ aza vo monoꞌ gizebo ve maꞌmi numuꞌveuꞌ dizo ningineꞌ nene alungo mulumo gili polopeꞌ mili eveneꞌ mukiꞌ ive nama igi nizavo ningo tiꞌ lo lineꞌ:
23 Depois Jesus foi para a casa do chefe religioso. Quando viu os que tocavam música fúnebre e viu a multidão numa confusão geral,
24 Alungo nene ma helamineꞌ. Haza okise ongo neize. Heta igi vilo lo lo-ngedavo gizeꞌ i-daniꞌ.
24 disse: Então começaram a caçoar dele.
25 Tiꞌ igi eveneꞌ mukiꞌ ingine heta vi osuꞌ likevo Izesuꞌ aza numunguꞌ dizo vo alungo neꞌmi analoꞌ nodavo otineꞌ.
25 Logo que a multidão saiu, Jesus entrou no quarto em que a menina estava, pegou-a pela mão, e ela se levantou.
26 Neꞌmine ogavo guvele nene hutileꞌ ogo mone osuꞌ lineꞌ.
26 E a notícia a respeito disso se espalhou por toda aquela região.
27 Idoꞌ Izesuꞌ aza numuno nene hulo novivo veꞌine likive sitaꞌ ma eꞌmeti nivi asi naba li tiꞌ li lasineꞌ: Guvelesi ve naba Davidiꞌ aꞌvo ezeloꞌ medelo minanive make, gaza mulumote ningevo.
27 Jesus saiu daquele lugar, e no caminho dois cegos começaram a segui-lo, gritando: —
28 Likesivo Izesuꞌ aza numunguꞌ dizo neivo ve sitaꞌ ingine dizi minida minikesivo Izesuꞌ tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Lingine gilasineꞌ initeꞌ nene neniꞌ ha oloseive li mo gili eleꞌvoleꞌ i nizasihe. Neꞌmine lo longoꞌ o-ngedavo tiꞌ li li-imasineꞌ: Guvekasi ve, laza mo gele eleꞌvoleꞌ o nosive li li-imasineꞌ.
28 Assim que Jesus entrou em casa, os cegos chegaram perto dele. Então ele perguntou: — Sim, senhor! Nós cremos! — responderam eles.
29 Li-imikesivo veꞌnidoꞌ nodo gelo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine gili eleꞌvoleꞌ asineꞌ neꞌmino lengita gihile sotoꞌ ivo.
29 Jesus tocou nos olhos deles e disse:
30 Neꞌmine lo nolivo veꞌine nene lamineꞌ ogavo veꞌine niningasivo amuzonga lo-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine initeꞌ o-lingiduvoniꞌ memuꞌ eveneꞌ hamokisi gilikelizaze. Li-ngimamilizo.
30 E os olhos deles ficaram curados. Aí Jesus ordenou com severidade:
31 Lineꞌza ingine vi Izesuꞌ guvele nene li hutileꞌ ikesivo guvele nene buu lo aꞌmine ebeꞌ nabauꞌ nene mone pilineꞌ.
31 Porém eles foram embora e espalharam as notícias a respeito de Jesus por toda aquela região.
32 Idoꞌ nelotiꞌ Izesuꞌve ezesi monave nesi limi heta navo eveneꞌ malite ve ma sikalahuꞌ goloso lulouꞌ minidiꞌmo gamazi lamilidoꞌ o vive ma nene eleꞌmizi Izesuda aniꞌ.
32 Quando eles foram embora, algumas pessoas levaram a Jesus um homem que não podia falar porque estava dominado por um demônio.
33 Eleꞌmizi ikevo Izesuꞌ aza sikalahuꞌ goloso eveneꞌ luloutiꞌ imisele hulavo aꞌmine ve nene gamazi apiꞌ ogo lineꞌ. Lavo eveneꞌ mukiꞌ ingine ningi voꞌine goloso vavo tiꞌ li laniꞌ: Isilaeleꞌ misubouꞌ mene neꞌmine ma sotoꞌ ivo ningamuneꞌ ve.
33 Logo que o demônio foi expulso, o homem começou a falar. Todos ficaram admirados e afirmavam: — Nunca vimos em Israel uma coisa assim!
34 Neꞌmine li laniꞌza Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave nete tiꞌ li laniꞌ: Sikalahuꞌ goloso ngimiselo do nohulineꞌ amuzo nene sikalahuꞌ golosoliti guveꞌinesi velatiꞌ dosa nene nongimiselive laniꞌ.
34 Mas os fariseus diziam: — O chefe dos demônios é quem dá a esse homem poder para expulsar demônios.
35 Idoꞌ Izesuꞌ aza numuno ebeꞌ nabaꞌ naba idoꞌ ngomo ngomo mukikuꞌ nene mone mone ogo eveneꞌ monoꞌ numunguꞌ monoꞌ apize ngeme ngemeꞌ ogo idoꞌ Oꞌmosoꞌmi gizebomuꞌ gamazi lamineꞌ nene lo-ngeme ngemeꞌ ogo idoꞌ initeꞌ ato atoꞌ gizi davesi gilizevo alevesi nene do lamineꞌ o-ngidineꞌ.
35 Jesus andava visitando todas as cidades e povoados. Ele ensinava nas sinagogas , anunciava a boa notícia sobre o Reino e curava todo tipo de enfermidades e doenças graves das pessoas.
36 Idoꞌ eveneꞌ mukiꞌ goloso ezela aniꞌ nene ningo ingine sipisipi izeloꞌ gizebo veꞌine ma nomivo minaniꞌ maꞌmine igi muheleꞌ aheleꞌ igi gopo minaniꞌ nenako nemuꞌ nene mulumoꞌine ningo muluno hukineꞌ.
36 Quando Jesus viu a multidão, ficou com muita pena daquela gente porque eles estavam aflitos e abandonados, como ovelhas sem pastor.
37 Neꞌmine ogavo izipahala zuho aneza gamazi ma evenekumuꞌ lo molo neꞌmine lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ mene gopo ikelizaze. Minguꞌ nene nosoꞌ niteꞌ mukiꞌ goloso o molaniꞌza aꞌminguꞌ gono dalonive nene ngomosiꞌ minekunge.
37 Então disse aos discípulos:
38 Nemuꞌ nene lingine mine melehida likevo gonoloꞌ ve ma ngimiselavo vi minamuno dolizilizave lineꞌ.
38 Peçam ao dono da plantação que mande mais trabalhadores para fazerem a colheita.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.