Mateus 6
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH
1 Lingine monoꞌ lamineꞌ di minaaꞌ naniꞌ nene evenelite di naba i-lingidilizave lisavoꞌ di minamilo. Evenelite ma ningilizahe ningamilizahe li minilizaniꞌ nene Okulumokuꞌ metibo neꞌmo meni ma nene mo molo-lengedamoloseive.
1 — Tenham o cuidado de não praticarem os seus deveres religiosos em público a fim de serem vistos pelos outros. Se vocês agirem assim, não receberão nenhuma recompensa do Pai de vocês, que está no céu.
2 Nemuꞌ nene gaza eveneꞌ ma nasahiliꞌ noo-ngedo ma eveneꞌ luꞌine sitakisi velite monoꞌ numunguꞌ nehe maketiloꞌ nehe eveneꞌ nasahiliꞌ i-ngidilisa eveneꞌ ningi lopoꞌni lilizave li hosoꞌ izaaꞌ naniꞌ neꞌmine nene amilo. Naza lamineꞌ ma lo-lengemeloze: Eveneꞌ ningilizahe li eveneꞌ sotoꞌ nasahiliꞌ i-ngidikevo evenelite ningi di naba i-ngidaniꞌ neꞌmo alingeꞌ daliza meniꞌine gidini ma nene mo loloꞌ ogavo mo dikeve.
2 — Quando você der alguma coisa a uma pessoa necessitada, não fique contando o que fez, como os hipócritas fazem nas
3 Mo dikeniꞌza nene neꞌmine ami eveneꞌ ma nasahiliꞌ i-ngidili ma nene lengiꞌ zuho laminelitesi gilikelizaze li minisa
3 Mas você, quando ajudar alguma pessoa necessitada, faça isso de tal modo que nem mesmo o seu amigo mais íntimo fique sabendo do que você fez.
4 sunoꞌ nasahiliꞌ i-ngidilo. Neꞌmo nasahiliꞌ i-ngidilizaniꞌ nene sunoꞌ initekisi ningo gelaaꞌ ive metibo Oꞌmoso neꞌmo meni lengemeleseive.
4 Isso deve ficar em segredo; e o seu Pai, que vê o que você faz em segredo, lhe dará a recompensa.
5 Idoꞌ lingine Oꞌmosola lili ma eveneꞌ luꞌine sitakisi minadite oꞌmotoꞌ nehe monoꞌ numunguꞌ nehe eveneꞌ mukiꞌ di geseꞌ igaꞌ aniꞌ ebetoꞌ mini ma ningilizahe li Oꞌmosola laaꞌ naniꞌ neꞌmine igi lamilo. Naza lamineꞌ ma lo-lengemelove: Ingine eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ neꞌmine aniꞌ neꞌmo alingeꞌ daliza meniꞌine mo dikeve.
5 — Quando vocês orarem, não sejam como os hipócritas. Eles gostam de orar de pé nas
6 Nemuꞌ nene gaza Oꞌmosola lolo ma gasivoꞌ numungauꞌ sunoꞌ vo akahe gizo mino aꞌmine sunoꞌ numuno lulouꞌ naninguꞌ minive mahine Oꞌmoso nene opoꞌni lozo. Neꞌmine oganivo sunoꞌ initeꞌ ningaaꞌ ive maho Oꞌmoso aza meni gemeleseive.
6 Mas você, quando orar, vá para o seu quarto, feche a porta e ore ao seu Pai, que não pode ser visto. E o seu Pai, que vê o que você faz em segredo, lhe dará a recompensa.
7 Idoꞌ lingine Oꞌmosola nilii ma soza Oꞌmosomuꞌ gilavete Oꞌmosotela gohi lo gohi lo univo gele lemelive li gamazi vaiꞌ mukiꞌ likaꞌ likaꞌ igi laaꞌ naniꞌ neꞌmine igi lamilo.
7 — Nas suas orações, não fiquem repetindo o que vocês já disseram, como fazem os pagãos. Eles pensam que Deus os ouvirá porque fazem orações compridas.
8 Nanitekumuꞌ lilisa nahe nemuꞌ metibo nene gomuꞌ gelavosa alingeꞌ nene eita lilisanako nemuꞌ nene gamazi mukiꞌ hazamuꞌ lami aꞌmine Oꞌmoso gihilemuꞌ gilamavete igaꞌ naniꞌ neꞌmine amilo.
8 Não sejam como eles, pois, antes de vocês pedirem, o Pai de vocês já sabe o que vocês precisam.
9 Lingine Oꞌmosola neꞌminisa lilisave:
9 Portanto, orem assim:
10 Idoꞌ eveneka gizebo o-ledelineꞌ nene lelita mudise sotoꞌ iliho.
10 Venha o teu
11 Idoꞌ idise naloneꞌ nosoꞌ nitete lemezo.
11 Dá-nos hoje o alimento que precisamos.
12 Idoꞌ laꞌlise lihime di li-daveti lihimeꞌine mo hulo-ngedekuneꞌ nenako
12 Perdoa as nossas ofensas
13 Idoꞌ lemenguꞌ nene leleꞌmize molamo
13 E não deixes que sejamos tentados,
14 Idoꞌ lingine eveneꞌ lihime di-lingidaveti lihimeꞌine huli-ngidilizaniꞌ nene Okulumokuꞌ metibo aza lengiꞌ lihimetinesi hulo-lengedeleseiha
14 — Porque, se vocês perdoarem as pessoas que ofenderem vocês, o Pai de vocês, que está no céu, também perdoará vocês.
15 eveneliti lihimeꞌine huli-ngidamilizaniꞌ nene metibo aꞌmineꞌmine ogo lengiꞌ lihimetinesi hulo-lengedamoloseive.
15 Mas, se não perdoarem essas pessoas, o Pai de vocês também não perdoará as ofensas de vocês.
16 Idoꞌ monokumuꞌ ve lii nosoꞌ niteꞌ malise ili ma luꞌine sitakisi evenelite igaꞌ naniꞌ neꞌmine igi muheleꞌ i minamilo. Aꞌmine ve monokumuꞌ ve li nosoꞌ niteꞌ malise igi ma ingine initeꞌ malise ogo noneꞌ nene eveneꞌ ningi gililizave li veꞌine goꞌine di lamineꞌ ami muheleꞌ aheleꞌ igivoꞌ minaaꞌ nave. Naza lamineꞌ ma lo-lengemelove. Ingine eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ neꞌmine aniꞌ neꞌmo meniꞌine nene mo dikeve.
16 — Quando vocês jejuarem, não façam uma cara triste como fazem os hipócritas, pois eles fazem isso para todos saberem que eles estão jejuando. Eu afirmo a vocês que isto é verdade: eles já receberam a sua recompensa.
17 Idoꞌ gaza monokumuꞌ ve lo nosoꞌ niteꞌ malise o no ma eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ muheleꞌ ogo monamo goka veka nosoꞌ izo madungauꞌ uveli holo do lamineꞌ ogo monezo.
17 Mas você, quando jejuar, lave o rosto e penteie o cabelo
18 Neꞌmine oganivo eveneꞌ nete nosoꞌ niteꞌ malise o nane li ningi gilamavo sunoꞌ neꞌmine olosaba sunoꞌ mino sunoꞌ minineꞌ initeꞌ ningaaꞌ ive maho neꞌmo ningo meni gemeleseive.
18 para os outros não saberem que você está jejuando. E somente o seu Pai, que não pode ser visto, saberá que você está jejuando. E o seu Pai, que vê o que você faz em segredo, lhe dará a recompensa.
19 Lingine misubouko mene heneni nganeni mo milamilo. Giꞌningonite hukikevo idoꞌ gaba hitavo idoꞌ gumine ve nete numuno izi veꞌvizi dizi daaꞌ naze.
19 — Não ajuntem riquezas aqui na terra, onde as traças e a ferrugem destroem, e onde os ladrões arrombam e roubam.
20 Nemuꞌ nene heneni nganenitine nene giꞌningonite hukamavo gaba hitamivo gumine vete damilizaniꞌ o minineꞌ ebeꞌ Okulumokuko nene milalo.
20 Pelo contrário, ajuntem riquezas no céu, onde as traças e a ferrugem não podem destruí-las, e os ladrões não podem arrombar e roubá-las.
21 Lutine nene henenitine minelida minelineꞌ nenako nemuꞌ nene henenitine Okulumokuko milalo.
21 Pois onde estiverem as suas riquezas, aí estará o coração de vocês.
22 Eveneꞌ voloneꞌ akate nene vete neꞌmo oloꞌ liviꞌ neꞌmino mino do sotoꞌ o-ledaaꞌ neive. Idoꞌ lukaliꞌmi vele lamineꞌ ha minelineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo okonga luka mukiꞌ nene hize labanaꞌ ele-gedeleseive.
22 — Os olhos são como uma luz para o corpo: quando os olhos de vocês são bons, todo o seu corpo fica cheio de luz.
23 Idoꞌ lukaliꞌmi veleꞌve goloso o nolineꞌ neꞌmo nene okonga lukauꞌ nene litiꞌmusovoꞌ ize vaiꞌ lo mineleseive. Ee, labanaꞌ ele-gedelineꞌ initeꞌ nene goloso ogavo lukauꞌ litiꞌmuso izelineꞌ nene, agae, mo litiꞌmuso gehepeve golosouꞌ minelesane.
23 Porém, se os seus olhos forem maus, o seu corpo ficará cheio de escuridão. Assim, se a luz que está em você virar escuridão, como será terrível essa escuridão!
24 Idoꞌ ve maliꞌmo gono eveneꞌ sitatoꞌ ngelo ma damoloseive. Aꞌmine ve sitatoꞌ gono dalosa ilineꞌ nene ve hamota ma lulo emeleseiha sitaꞌ nene lulo ngelo ngemamoloseive. Mala lulo emelineꞌ nene mala lulo emamoloseive. Idoꞌ ma veloꞌ giꞌmizo eze gono amuzo molo dalineꞌ nene ma vemuꞌ goseleꞌ belavo gono gamazi lo-delineꞌ nene ngelo damoloseive. Aꞌmineꞌmine ogo gaza moniloꞌ gono do luka aꞌmine moniuꞌ molo lamineꞌ ilineꞌ nene luka Oꞌmoso emo gamazi lidoꞌ gele do eze gelekeleꞌ o-daaꞌ anive ngelo minamolosane.
24 — Um escravo não pode servir a dois donos ao mesmo tempo, pois vai rejeitar um e preferir o outro; ou será fiel a um e desprezará o outro. Vocês não podem servir a Deus e também servir ao dinheiro.
25 Nemuꞌ naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Gaꞌnaliꞌmo helamo vetesi ha mineloningumuꞌ nosoꞌ niteꞌ nene nani nalonivo lii gopo gatine gilaaꞌ naniꞌ nene alamilo. Idoꞌ okodidokumuꞌ nene naniteꞌ ngolalonivo li gopo gatine gilaaꞌ naniꞌ nesi nene mo alamilo. Vetesi minevoꞌ alevoꞌ ogo minaaꞌ neꞌmo nosoꞌ niteꞌ nene ivileꞌ ogosa initeꞌ naba neivo idoꞌ okode neꞌmosi nene okodeloꞌ initeꞌ nene ivileꞌ ogo initeꞌ naba nenaze. Nemuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
25 — Por isso eu digo a vocês: não se preocupem com a comida e com a bebida que precisam para viver nem com a roupa que precisam para se vestir. Afinal, será que a vida não é mais importante do que a comida? E será que o corpo não é mais importante do que as roupas?
26 Idoꞌ lingine veleta pateli monaaꞌ naniꞌ nama neti monovo nemuꞌ nene ma gatine giliꞌ nalo. Ingine naliza nosoꞌ niteꞌine nene zuhoꞌ isaꞌmaniꞌ nenako nemuꞌ nene nosoꞌ niteꞌ dolizi di milaaꞌ numunguꞌ nene milisaꞌmaniꞌza Okulumokuꞌ metibo neꞌmo nene nosoꞌ niteꞌ ngemaaꞌ neive. Neꞌmine o-ngedaaꞌ neineꞌza lengiꞌ nete ngivileꞌ igi initeꞌ naba nizanako Oꞌmosoꞌmo lengikumuꞌ nene ha gele minaaꞌ neive.
26 Vejam os passarinhos que voam pelo céu: eles não semeiam, não colhem, nem guardam comida em depósitos. No entanto, o Pai de vocês, que está no céu, dá de comer a eles. Será que vocês não valem muito mais do que os passarinhos?
27 Lengikutiꞌ ve zaholiꞌmo initeꞌ matakumuꞌ gopo gala ma gele do vo minelidiꞌmo eze mino molo ilineꞌve nene do haꞌna ilive. Mo ngelo ngomosi ma do haꞌna amoloseize. Nemuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
27 E nenhum de vocês pode encompridar a sua vida, por mais que se preocupe com isso.
28 Idoꞌ okodidoꞌ initekumuꞌ nene nanimuꞌ gopo gatine gilaaꞌ nave. Guviseuꞌ guvovo initeꞌ nene dizi guvovo igaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene ningi gililo. Ingine gono di okoꞌnidoꞌ initeꞌ nene ma ongoti ngilisaꞌmaniꞌza Oꞌmosoꞌmo do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neive.
28 — E por que vocês se preocupam com roupas? Vejam como crescem as flores do campo: elas não trabalham, nem fazem roupas para si mesmas.
29 Gozopoꞌ guvelesi ve Solomoniꞌ nene okoꞌnoloꞌ initeꞌ lamineꞌ goloso ngolaaꞌ ineꞌza naza ma lo-lengemelove. Aza ngolaaꞌ ineꞌ initeꞌ nene lamineꞌ minaniꞌza guvovo igaꞌ naniꞌ initeꞌ nene mo ngivileꞌ isaꞌmaniꞌ ve.
29 Mas eu afirmo a vocês que nem mesmo Salomão, sendo tão rico, usava roupas tão bonitas como essas flores.
30 Idoꞌ aꞌmine guvovo initeꞌ nene initeꞌ lamineꞌ neꞌmine minamo gamene haꞌna minesaꞌmive. Idise ha minelineꞌza aizeꞌ nene gokoꞌ lavo evenelite olokuꞌ di gizilisave. Neꞌmino neineꞌza Oꞌmoso neꞌmo aꞌmine guvovo initeꞌ nene do lamineꞌ goloso ogaꞌ neive. Oꞌmoso neꞌmo haza initeꞌ aꞌneꞌmine nene ha do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nenako lengiꞌ nene guvovo initeꞌ ngivileꞌ igi initeꞌ naba nizaniꞌ nenako okodidoꞌ initeꞌ nene ma lengemamilidoꞌ o neihe. Ha lengemelidoꞌ o neive. Nemuꞌ nene lingine amuzo mili Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ilizanako gili eleꞌvoleꞌ amave.
30 É Deus quem veste a erva do campo, que hoje dá flor e amanhã desaparece, queimada no forno. Então é claro que ele vestirá também vocês, que têm uma fé tão pequena!
31 Nemuꞌ nene lingine nosoꞌ niteꞌ zatiꞌ nalone idoꞌ okodeloꞌ initeꞌ zatiꞌ dalone li gopo gatine gilamilo.
31 Portanto, não fiquem preocupados, perguntando: “Onde é que vamos arranjar comida?” ou “Onde é que vamos arranjar bebida?” ou “Onde é que vamos arranjar roupas?”
32 Nevoꞌmine manaꞌmine gaꞌine nene Oꞌmosoꞌmi zuho minamave nete gili aꞌneꞌmine initeꞌ visetoꞌ minaaꞌ nave. Okulumokuꞌ metibo neꞌmo nene aꞌmine dalisa gilaniꞌ initeꞌ ne dami haza ma minamilisave lo gele neive.
32 Pois os pagãos é que estão sempre procurando essas coisas. O Pai de vocês, que está no céu, sabe que vocês precisam de tudo isso.
33 Ne neineꞌza initeꞌ maloꞌ maloꞌ olihe lutine milami Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledeli monovolokisi monovo lisiheꞌvelokisi nene gomuꞌ lutine mili giliꞌ li milalo. Neꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledeli monovolokisi monovo lisiheꞌvelokisi lutine mili visetoꞌ minilizaniꞌ nene aꞌmine initeꞌ nesi lehize-lengedo aꞌmine okodine losuvoꞌmi initeꞌ mataꞌ nesi nene ha lehize-lengedeleseive.
33 Portanto, ponham em primeiro lugar na sua vida o
34 Aizeꞌ sotoꞌ ilineꞌ initeꞌ nene aizekumuꞌ gizebo ha o neinako lingine idise nene aꞌmine aizeꞌ initekumuꞌ gopo gatine gilamilo. Idise sotoꞌ ilineꞌ initekutiꞌ geni ma sotoꞌ ilineꞌ nene idise gihiliza votigileloꞌ o neivo aizeꞌ nesi initeꞌ ma sotoꞌ ilineꞌ nene asiꞌve gamene aizeꞌ neꞌmo gihiliza votigileloꞌ lengemelidoꞌ o neinaze. Aizeꞌ nadolone li gopo gatine gili minavo lingivizalive. Oꞌmosoꞌmo initeꞌ matatine lehize-lengedeleseize. Neꞌmine manaꞌmine initekumuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
34 Por isso, não fiquem preocupados com o dia de amanhã, pois o dia de amanhã trará as suas próprias preocupações. Para cada dia bastam as suas próprias dificuldades.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 6, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.