Mateus 6
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Lingine monoꞌ lamineꞌ di minaaꞌ naniꞌ nene evenelite di naba i-lingidilizave lisavoꞌ di minamilo. Evenelite ma ningilizahe ningamilizahe li minilizaniꞌ nene Okulumokuꞌ metibo neꞌmo meni ma nene mo molo-lengedamoloseive.
1 “Yate nanub, men iti baifa’i isan a bowabow gewasih sabuw nahimaim kwanabowamih, nati na’atube kwanasisinaf na’at, Tamat maramaim boro men a baiyan nitimih.
2 Nemuꞌ nene gaza eveneꞌ ma nasahiliꞌ noo-ngedo ma eveneꞌ luꞌine sitakisi velite monoꞌ numunguꞌ nehe maketiloꞌ nehe eveneꞌ nasahiliꞌ i-ngidilisa eveneꞌ ningi lopoꞌni lilizave li hosoꞌ izaaꞌ naniꞌ neꞌmine nene amilo. Naza lamineꞌ ma lo-lengemeloze: Eveneꞌ ningilizahe li eveneꞌ sotoꞌ nasahiliꞌ i-ngidikevo evenelite ningi di naba i-ngidaniꞌ neꞌmo alingeꞌ daliza meniꞌine gidini ma nene mo loloꞌ ogavo mo dikeve.
2 “Imih veya ta akir wairafin sawar inabitin men inakurereb sabuw etei hinanowaramih, men sabuw wanawanah rerekabih Kou’ay Bar wanawanan, naatu ef gagamih yahimaim sabuw itih baifa’ih isan tisisinafube kwanasinafumih, anababatun a tur ao’owen, nati sabuw i boro men hai siwar ta God nitihimih.
3 Mo dikeniꞌza nene neꞌmine ami eveneꞌ ma nasahiliꞌ i-ngidili ma nene lengiꞌ zuho laminelitesi gilikelizaze li minisa
3 Isan imih akir wairafin inabibais, wa’iwa’iramaim inibais, saise a’of iti sisib ema’am men naso’ob o abisa kusisinaf.
4 sunoꞌ nasahiliꞌ i-ngidilo. Neꞌmo nasahiliꞌ i-ngidilizaniꞌ nene sunoꞌ initekisi ningo gelaaꞌ ive metibo Oꞌmoso neꞌmo meni lengemeleseive.
4 Iti sawar i wa’iwa’iramaim inasinaf, saise Tamat maramaim o abisa wa’iwa’iramaim isisinaf na’iti boro a baiyan nit.
5 Idoꞌ lingine Oꞌmosola lili ma eveneꞌ luꞌine sitakisi minadite oꞌmotoꞌ nehe monoꞌ numunguꞌ nehe eveneꞌ mukiꞌ di geseꞌ igaꞌ aniꞌ ebetoꞌ mini ma ningilizahe li Oꞌmosola laaꞌ naniꞌ neꞌmine igi lamilo. Naza lamineꞌ ma lo-lengemelove: Ingine eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ neꞌmine aniꞌ neꞌmo alingeꞌ daliza meniꞌine mo dikeve.
5 “Naatu yoyobanamih men wanawanah rerekabih tisisinafube, kwanasinafumih, anayabin i tekokok Kou’ay Bar wanawanan hinabat hinayoyoban, o ef na’ih awah kaukusebamaim hinabat hinayoyoban, saise sabuw hina’itih, baise anababatun a tur ao’owen, nati sabuw hai baiyan i hibaika.
6 Nemuꞌ nene gaza Oꞌmosola lolo ma gasivoꞌ numungauꞌ sunoꞌ vo akahe gizo mino aꞌmine sunoꞌ numuno lulouꞌ naninguꞌ minive mahine Oꞌmoso nene opoꞌni lozo. Neꞌmine oganivo sunoꞌ initeꞌ ningaaꞌ ive maho Oꞌmoso aza meni gemeleseive.
6 Baise o yoyobanamih a bar inarun, etawan inahir, Tamat wa’iwa’iramaim ema’am isan inayoyoban, naatu Tamat abisa wa’iwa’iramaim isinaf i’itin boro a baiyan nit.
7 Idoꞌ lingine Oꞌmosola nilii ma soza Oꞌmosomuꞌ gilavete Oꞌmosotela gohi lo gohi lo univo gele lemelive li gamazi vaiꞌ mukiꞌ likaꞌ likaꞌ igi laaꞌ naniꞌ neꞌmine igi lamilo.
7 Naatu yoyobanamih men a tur nidun namomonamih, Eteni Sabuw iyab God men hisusu’ub i na’atube tisisinaf. Tenotanot yoyoban manin hinayoyoban God boro hai yoyoban nanowar.
8 Nanitekumuꞌ lilisa nahe nemuꞌ metibo nene gomuꞌ gelavosa alingeꞌ nene eita lilisanako nemuꞌ nene gamazi mukiꞌ hazamuꞌ lami aꞌmine Oꞌmoso gihilemuꞌ gilamavete igaꞌ naniꞌ neꞌmine amilo.
8 Men i hai sinaf kwani’u’ur, anayabin abisa inotanot Tamat i so’obabo o kubifefeyan.
9 Lingine Oꞌmosola neꞌminisa lilisave:
9 Imih iti na’atube kwanayoyoban,
10 Idoꞌ eveneka gizebo o-ledelineꞌ nene lelita mudise sotoꞌ iliho.
10 A aiwob tan,
11 Idoꞌ idise naloneꞌ nosoꞌ nitete lemezo.
11 Biyai ana fair isan mar etei ai bay initi.
12 Idoꞌ laꞌlise lihime di li-daveti lihimeꞌine mo hulo-ngedekuneꞌ nenako
12 Ai kakafih kunotawiyen,
13 Idoꞌ lemenguꞌ nene leleꞌmize molamo
13 Men routobonamaim inanawiyi’imih,
14 Idoꞌ lingine eveneꞌ lihime di-lingidaveti lihimeꞌine huli-ngidilizaniꞌ nene Okulumokuꞌ metibo aza lengiꞌ lihimetinesi hulo-lengedeleseiha
14 “Taituwa o isa bowabow kakafin hisisinaf inanotawiyen, Tamat maramaim o a kakafih auman boro nanotawiyen.
15 eveneliti lihimeꞌine huli-ngidamilizaniꞌ nene metibo aꞌmineꞌmine ogo lengiꞌ lihimetinesi hulo-lengedamoloseive.
15 Baise hai kakafih men inanotanotwiyen na’at, o a kakafin auman Tamat boro men nanotawiyen.
16 Idoꞌ monokumuꞌ ve lii nosoꞌ niteꞌ malise ili ma luꞌine sitakisi evenelite igaꞌ naniꞌ neꞌmine igi muheleꞌ i minamilo. Aꞌmine ve monokumuꞌ ve li nosoꞌ niteꞌ malise igi ma ingine initeꞌ malise ogo noneꞌ nene eveneꞌ ningi gililizave li veꞌine goꞌine di lamineꞌ ami muheleꞌ aheleꞌ igivoꞌ minaaꞌ nave. Naza lamineꞌ ma lo-lengemelove. Ingine eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ neꞌmine aniꞌ neꞌmo meniꞌine nene mo dikeve.
16 “Kwanayoyohar ana veya men sabuw wanawanah rerekabih kwani’u’urih, anayabin nati na’atube teyoyohar, saise taituwah hina’itih yoharayah hinarouw hinifa’ih isan. Anababatun a tur ao’owen nati sabuw hai baiyan i hibaika.
17 Idoꞌ gaza monokumuꞌ ve lo nosoꞌ niteꞌ malise o no ma eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ muheleꞌ ogo monamo goka veka nosoꞌ izo madungauꞌ uveli holo do lamineꞌ ogo monezo.
17 Baise kwanayoyohar ana veya yumat kwanasouwen arib raiy kwanay kwanisuwar,
18 Neꞌmine oganivo eveneꞌ nete nosoꞌ niteꞌ malise o nane li ningi gilamavo sunoꞌ neꞌmine olosaba sunoꞌ mino sunoꞌ minineꞌ initeꞌ ningaaꞌ ive maho neꞌmo ningo meni gemeleseive.
18 saise sabuw afa boro men hina so’ob kwa i kwayoyohar, baise Tamat wa’iwa’iramaim ema’ama, o abisa akisimo isinaf i’itin boro a baiyan nit.
19 Lingine misubouko mene heneni nganeni mo milamilo. Giꞌningonite hukikevo idoꞌ gaba hitavo idoꞌ gumine ve nete numuno izi veꞌvizi dizi daaꞌ naze.
19 “A sawar gewasih iti tafaramamaim inaya inatototo, ganidor boro na’aan fufur naatu simur boro na’arah, naatu bainowah auman boro a bar hinakwib hinarun a sawar hinabain.
20 Nemuꞌ nene heneni nganenitine nene giꞌningonite hukamavo gaba hitamivo gumine vete damilizaniꞌ o minineꞌ ebeꞌ Okulumokuko nene milalo.
20 Imih a sawar etei maramaim inaya inatoto, saise ganidor boro men hina’aan, naatu simur boro men na’arah, naatu bainowah boro men a bar hinakwib hinarun hina bainuwihimih.
21 Lutine nene henenitine minelida minelineꞌ nenako nemuꞌ nene henenitine Okulumokuko milalo.
21 A toto abuyoy menamaim kuya’aya, o dogor boro imaim mar etei nama.
22 Eveneꞌ voloneꞌ akate nene vete neꞌmo oloꞌ liviꞌ neꞌmino mino do sotoꞌ o-ledaaꞌ neive. Idoꞌ lukaliꞌmi vele lamineꞌ ha minelineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo okonga luka mukiꞌ nene hize labanaꞌ ele-gedeleseive.
22 “Matat i biyat ana hinow, matat gewasin, biyat etei boro marakawin.
23 Idoꞌ lukaliꞌmi veleꞌve goloso o nolineꞌ neꞌmo nene okonga lukauꞌ nene litiꞌmusovoꞌ ize vaiꞌ lo mineleseive. Ee, labanaꞌ ele-gedelineꞌ initeꞌ nene goloso ogavo lukauꞌ litiꞌmuso izelineꞌ nene, agae, mo litiꞌmuso gehepeve golosouꞌ minelesane.
23 Baise matat kakafin, biyat tutufin etei boro gugumin kakafin, naatu nati gugumin i wanu’umin kakafin.
24 Idoꞌ ve maliꞌmo gono eveneꞌ sitatoꞌ ngelo ma damoloseive. Aꞌmine ve sitatoꞌ gono dalosa ilineꞌ nene ve hamota ma lulo emeleseiha sitaꞌ nene lulo ngelo ngemamoloseive. Mala lulo emelineꞌ nene mala lulo emamoloseive. Idoꞌ ma veloꞌ giꞌmizo eze gono amuzo molo dalineꞌ nene ma vemuꞌ goseleꞌ belavo gono gamazi lo-delineꞌ nene ngelo damoloseive. Aꞌmineꞌmine ogo gaza moniloꞌ gono do luka aꞌmine moniuꞌ molo lamineꞌ ilineꞌ nene luka Oꞌmoso emo gamazi lidoꞌ gele do eze gelekeleꞌ o-daaꞌ anive ngelo minamolosane.
24 “Orot ta’imon men karam boro orot gagamih rou’ab isah nabow, ana gewasin orot ta i boro nakwahir, naatu orot ta isan niyabow, orot ta ana tur i boro nanowar naatu orot ta boro nifutuw.
25 Nemuꞌ naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Gaꞌnaliꞌmo helamo vetesi ha mineloningumuꞌ nosoꞌ niteꞌ nene nani nalonivo lii gopo gatine gilaaꞌ naniꞌ nene alamilo. Idoꞌ okodidokumuꞌ nene naniteꞌ ngolalonivo li gopo gatine gilaaꞌ naniꞌ nesi nene mo alamilo. Vetesi minevoꞌ alevoꞌ ogo minaaꞌ neꞌmo nosoꞌ niteꞌ nene ivileꞌ ogosa initeꞌ naba neivo idoꞌ okode neꞌmosi nene okodeloꞌ initeꞌ nene ivileꞌ ogo initeꞌ naba nenaze. Nemuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
25 “Isan imih a tur ao’owen, ayawas isan men kwaniyababan, a tom isan, biya isan, naatu ar faifuw isan. Kwanotanot yawas i sawar gagamin ar faifuw naatu a tom hairi natabirih?
26 Idoꞌ lingine veleta pateli monaaꞌ naniꞌ nama neti monovo nemuꞌ nene ma gatine giliꞌ nalo. Ingine naliza nosoꞌ niteꞌine nene zuhoꞌ isaꞌmaniꞌ nenako nemuꞌ nene nosoꞌ niteꞌ dolizi di milaaꞌ numunguꞌ nene milisaꞌmaniꞌza Okulumokuꞌ metibo neꞌmo nene nosoꞌ niteꞌ ngemaaꞌ neive. Neꞌmine o-ngedaaꞌ neineꞌza lengiꞌ nete ngivileꞌ igi initeꞌ naba nizanako Oꞌmosoꞌmo lengikumuꞌ nene ha gele minaaꞌ neive.
26 Kwanuw mamu kwa’itah, men masaw tebob naatu men masaw tefafour, na’atube aurih bay ana korom en baise Tamat maramaim kaifih bay ebitih. Imih kwa i men mamu ekakaifih na’atube ekakaifimih.
27 Lengikutiꞌ ve zaholiꞌmo initeꞌ matakumuꞌ gopo gala ma gele do vo minelidiꞌmo eze mino molo ilineꞌve nene do haꞌna ilive. Mo ngelo ngomosi ma do haꞌna amoloseize. Nemuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
27 Imih yababan men karam boro a yawas nakumanin kwanama’amih
28 Idoꞌ okodidoꞌ initekumuꞌ nene nanimuꞌ gopo gatine gilaaꞌ nave. Guviseuꞌ guvovo initeꞌ nene dizi guvovo igaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene ningi gililo. Ingine gono di okoꞌnidoꞌ initeꞌ nene ma ongoti ngilisaꞌmaniꞌza Oꞌmosoꞌmo do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neive.
28 “Naatu aisim ar faifuw isah kwabiyababan? Sigar beran kwanuw kwa’itih, men kafai hibow raro’oh ebababan, o biyah isan ar faifuw tesasakiramih.
29 Gozopoꞌ guvelesi ve Solomoniꞌ nene okoꞌnoloꞌ initeꞌ lamineꞌ goloso ngolaaꞌ ineꞌza naza ma lo-lengemelove. Aza ngolaaꞌ ineꞌ initeꞌ nene lamineꞌ minaniꞌza guvovo igaꞌ naniꞌ initeꞌ nene mo ngivileꞌ isaꞌmaniꞌ ve.
29 Baise a tur ao’owen, aiwob orot Solomon toto buyoy wairafin, ana faifuw eo’osen i men ta iti beran ana gewasinabe’emih.
30 Idoꞌ aꞌmine guvovo initeꞌ nene initeꞌ lamineꞌ neꞌmine minamo gamene haꞌna minesaꞌmive. Idise ha minelineꞌza aizeꞌ nene gokoꞌ lavo evenelite olokuꞌ di gizilisave. Neꞌmino neineꞌza Oꞌmoso neꞌmo aꞌmine guvovo initeꞌ nene do lamineꞌ goloso ogaꞌ neive. Oꞌmoso neꞌmo haza initeꞌ aꞌneꞌmine nene ha do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nenako lengiꞌ nene guvovo initeꞌ ngivileꞌ igi initeꞌ naba nizaniꞌ nenako okodidoꞌ initeꞌ nene ma lengemamilidoꞌ o neihe. Ha lengemelidoꞌ o neive. Nemuꞌ nene lingine amuzo mili Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ilizanako gili eleꞌvoleꞌ amave.
30 God kaiyar fotan ebi’osen wainih kwana’itin, fotan iti boun natasasar, maras boro nakimow nare wairaf wan hinayara’aten hina’arah. Baise kwa i Tamat God uman yanamaim ekakaifi, aisim men kwabitumitum?
31 Nemuꞌ nene lingine nosoꞌ niteꞌ zatiꞌ nalone idoꞌ okodeloꞌ initeꞌ zatiꞌ dalone li gopo gatine gilamilo.
31 Imih men kwaniyababan kwanao, au ar au faifuw boro menamaim anabow ana’osen, naatu bay boro menamaim anabow ana, harew menamaim anahun anatom?
32 Nevoꞌmine manaꞌmine gaꞌine nene Oꞌmosoꞌmi zuho minamave nete gili aꞌneꞌmine initeꞌ visetoꞌ minaaꞌ nave. Okulumokuꞌ metibo neꞌmo nene aꞌmine dalisa gilaniꞌ initeꞌ ne dami haza ma minamilisave lo gele neive.
32 Eteni Sabuw i sawar iti isah tibiyababan, naatu Tamat maramaim kwa a yababan etei i so’ob.
33 Ne neineꞌza initeꞌ maloꞌ maloꞌ olihe lutine milami Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledeli monovolokisi monovo lisiheꞌvelokisi nene gomuꞌ lutine mili giliꞌ li milalo. Neꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledeli monovolokisi monovo lisiheꞌvelokisi lutine mili visetoꞌ minilizaniꞌ nene aꞌmine initeꞌ nesi lehize-lengedo aꞌmine okodine losuvoꞌmi initeꞌ mataꞌ nesi nene ha lehize-lengedeleseive.
33 Baise wan i mar ana aiwob naatu ma gewasin kwananuwih kwanab, naatu sawar iti etei boro tafan naya’abar nit kwanabow.
34 Aizeꞌ sotoꞌ ilineꞌ initeꞌ nene aizekumuꞌ gizebo ha o neinako lingine idise nene aꞌmine aizeꞌ initekumuꞌ gopo gatine gilamilo. Idise sotoꞌ ilineꞌ initekutiꞌ geni ma sotoꞌ ilineꞌ nene idise gihiliza votigileloꞌ o neivo aizeꞌ nesi initeꞌ ma sotoꞌ ilineꞌ nene asiꞌve gamene aizeꞌ neꞌmo gihiliza votigileloꞌ lengemelidoꞌ o neinaze. Aizeꞌ nadolone li gopo gatine gili minavo lingivizalive. Oꞌmosoꞌmo initeꞌ matatine lehize-lengedeleseize. Neꞌmine manaꞌmine initekumuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
34 Isan imih maras isan men kwaniyababan, anayabin maras ibo akisin ana yababan. Na’atube veya ta’ita’imon hai yababan men inabo’ay inanot a yababan nara’atamih.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 6, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.