Mateus 5
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH
1 Izesuꞌ aza eveneꞌ mukiꞌ goloso aniꞌ nene ningo gololoꞌ dizo aꞌmida mitoꞌ neivo izipahala zuho ingine ezela igi minikevo
1 Quando Jesus viu aquelas multidões, subiu um monte e sentou-se. Os seus discípulos chegaram perto dele,
2 gamazi apiꞌ ogo neꞌmine lo apize ngemo minineꞌ:
2 e ele começou a ensiná-los. Jesus disse:
3 Lute hize eleꞌ ilineꞌ initeꞌ mataꞌ lezela nomive li viseꞌ igaꞌ ave ingine
3 — Felizes as pessoas que sabem que são
4 Idoꞌ lihime initeliꞌmi lulouꞌ mini agae agae li ive igi minaaꞌ nave ingine nene
4 — Felizes as pessoas que choram,
5 Idoꞌ eveneꞌ hongu li limi minaaꞌ nave ingine nene
5 — Felizes as pessoas humildes,
6 Idoꞌ eveneꞌ govi ve noso ve li gaꞌna hili minaaꞌ nave neꞌmini
6 — Felizes as pessoas que têm fome e sede
7 Idoꞌ eveneꞌ mamuꞌ mulumoꞌine gili nasahiliꞌ i-ngidaaꞌ nave engiꞌ nene
7 — Felizes as pessoas que têm misericórdia
8 Idoꞌ luꞌninguꞌ golososi nomivo lamineꞌ minaaꞌ nave ingine Oꞌmoso ningilisave.
8 — Felizes as pessoas que têm o coração puro,
9 Idoꞌ eveneꞌ hongu li miniliza monovo di sotoꞌ igaꞌ nave ingine
9 — Felizes as pessoas que trabalham pela paz,
10 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi monovo lisiheꞌ nene di tiꞌ igisa igi mili nizavo
10 — Felizes as pessoas que sofrem perseguições
11 Ve ma ingine neniꞌ neꞌmetangumuꞌ ve li lengelemi goboni mili-lingidi soza li gamazi goloso palasa li-lingidilizaniꞌ nene lamineꞌ iliza akaloꞌ mini mili nizave.
11 — Felizes são vocês quando os insultam, perseguem e dizem todo tipo de calúnia contra vocês por serem meus seguidores.
12 Idoꞌ gomuꞌ minaniꞌ Polohete aꞌmineꞌmine igi goboni mili-ngidaaꞌ aniꞌ nenako lingine engiꞌ gonoꞌnidoꞌ medeli minaniꞌ nemukisi idoꞌ Oꞌmosoꞌmo aza menitine naba Okulumokuko molo-lengedelingumukisi muludinguꞌ lamineꞌ gili longolize izi minilo.
12 Fiquem alegres e felizes, pois uma grande recompensa está guardada no céu para vocês. Porque foi assim mesmo que perseguiram os
13 Guvo nene nosoꞌ nitekuꞌ tileꞌ okunivo neꞌmo do lamineꞌ ogaꞌ neive. Lingine eveneꞌ mukiliti vovoꞌninguꞌ guvo neꞌmine mini ngeleꞌmize lamineꞌ igi minilisave. Ee, lingine guvo neꞌmini nizaniꞌza aꞌmine guvo nene goloso ogavo laniteꞌve osuꞌ lavo ma ngelo gohi lamineꞌ amoloseive. Mo goloso o vineꞌ nenako nemuꞌ di huli akaloꞌ ikevo eveneꞌ aꞌmidoꞌ lisi monilisave.
13 — Vocês são o sal para a humanidade; mas, se o sal perde o gosto, deixa de ser sal e não serve para mais nada. É jogado fora e pisado pelas pessoas que passam.
14 Lingine nene misubouꞌ veliti liviꞌ labanaꞌine nene nizave. Idoꞌ nemuꞌ nene gololoꞌ gehepeve minineꞌ numuno ebeꞌ neꞌminisasi minilisave. Gololoꞌ gehepeve minineꞌ neꞌmo ngelo haleko minamoloseive. Lingine aꞌmineꞌmine igi sotoꞌ igivoꞌ minikevo eveneꞌ mukiꞌ nene ningi osuꞌ li minilisave.
14 — Vocês são a luz para o mundo. Não se pode esconder uma cidade construída sobre um monte.
15 Idoꞌ oloꞌ liviꞌ nene viteꞌ igisa aꞌmidoꞌ somo naba ma di hiti di halekami aꞌmine liviꞌ nene numunguꞌ nizave mukiꞌ nene hize labanaꞌ ele-ngedelive li holomoꞌveloꞌ sotoꞌ ogo minelidokovoꞌ di milalisave.
15 Ninguém acende uma lamparina para colocá-la debaixo de um cesto. Pelo contrário, ela é colocada no lugar próprio para que ilumine todos os que estão na casa.
16 Lingine aꞌmineꞌmine igi labanatine neꞌmo eveneꞌ nene hize labanaꞌ ele-ngedelive li di sotoꞌ igisa igi mili minilizaniꞌ monovo nene lamineꞌ ogavo nemuꞌ nene eveneꞌ nete ningi Okulumokuꞌ Metibine nene opoꞌni lilisave. Nemuꞌ labanatine nedunuꞌ hize labanaꞌ ili minilo.
16 Assim também a luz de vocês deve brilhar para que os outros vejam as coisas boas que vocês fazem e louvem o Pai de vocês, que está no céu.
17 Lingine nenikumuꞌ Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi Moseꞌ lo huko lineꞌ nesi Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi polohete nete li sotoꞌ aniꞌ nesi gili damilo lo aꞌmine gamazi ize hukolosa ahe li gilamilo. Nene ize hukolosa amuve. Monovoꞌve lo sotoꞌ ogo do gihile izelesa ogo nouvoniꞌ ve.
17 — Não pensem que eu vim para acabar com a
18 Gamazi mene mo laminetoꞌ nolo-lingimuve: Oꞌmosoꞌmo lo huko lineꞌ gamaziutiꞌ nene gamazi ngomo ha nitekisi mo vo tolovo amivo okulumokisi misubosi osuꞌ lilisineꞌ gameneukisi aꞌmine louꞌ gamazi nene ha mineleseive. Lamineꞌ ha mino aꞌmine gamazi mukiꞌ nene gihile izosavoꞌ nene osuꞌ loloseive.
18 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: enquanto o céu e a terra durarem, nada será tirado da Lei — nem a menor letra, nem qualquer acento. E assim será até o fim de todas as coisas.
19 Ve ma ingine Oꞌmosoꞌmo gili dalizave lo louꞌ gamazi lo huko-lidineꞌ mukikutiꞌ ngomo gidini ma minineꞌ nemukisi haza niteꞌ ve li avutoꞌ igi mini eveneꞌ mamuꞌ linginesi aꞌmineꞌmine igi avutoꞌ igi minilizaniꞌ nesi lamineꞌ oloseive li apizi ngimilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo engikumuꞌ eiꞌ gizebouꞌ vi hilaveti muliseuꞌ limi minave ve lo lo-ngedeleseive. Neꞌmine lo-ngedelineꞌza ve ma ingine aꞌmine louꞌ gamazi mukiꞌ nene gili di mini eveneꞌ mamuꞌ linginesi aꞌmineꞌmine igi gili di minilizave li apizi ngimilizave ingine Oꞌmosoꞌmi gizebouꞌ vi hilaveti muliseuꞌ dizi minilisave.
19 Portanto, qualquer um que desobedecer ao menor mandamento e ensinar os outros a fazerem o mesmo será considerado o menor no
20 Idoꞌ nemuꞌ nene naza nolo-lingimuve. Lingine Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi apizi lingimaaꞌ avesi idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avesi ingine eveneꞌ mukiꞌ ngivileꞌ igi ve lisiheꞌ lamineꞌ nizave ve li gilaaꞌ nahe. Gililo. Lingine lisiheꞌ goloso igi mini aꞌmine monoꞌ li-lingimaaꞌ aniꞌ aleve nene ngivileꞌ igi minamilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gizebouꞌ mo kekeꞌ vi hilamilisave.
20 Pois eu afirmo a vocês que só entrarão no Reino do Céu se forem mais fiéis em fazer a vontade de Deus do que os
21 Idoꞌ louꞌ gamazi gozopoꞌ avotinginemuꞌ neꞌmine lo Moseꞌ lo huko gizineꞌ ma nene mo gili nizave: Gaza eveneꞌ ma bele helamozo. Nemuꞌ nene eveneꞌ ma bele helelive nene gonitoꞌ eleꞌmize mili lihimeꞌve imilisave.
21 — Vocês ouviram o que foi dito aos seus antepassados: “Não mate. Quem matar será julgado.”
22 Ne neineꞌza ma lo-lengemeloze. Ve ma aza ve mamuꞌ izeboloꞌ dalineꞌ nene gonitoꞌ oteleseive. Idoꞌ ve ma aza ve mamuꞌ dingani negi goloso ve lo-delive nene goniꞌ nabaloꞌ oteleseive. Idoꞌ ve mamuꞌ gaza gamazi gelesaꞌmane dingani goloso mene lo lo-delive nene olokuꞌ vaaꞌ akaloꞌ mine molaloseive.
22 Mas eu lhes digo que qualquer um que ficar com raiva do seu irmão será julgado. Quem disser ao seu irmão: “Você não vale nada” será julgado pelo tribunal. E quem chamar o seu irmão de idiota estará em perigo de ir para o fogo do inferno.
23 Nemuꞌ nene gaza initeꞌ ma Oꞌmoso emelesa monoꞌ numunguꞌ dizo aꞌmine initeꞌ milaaꞌ holomoꞌveloꞌ olihe nomolo ve ma nenikumuꞌ mulunouꞌ goloso gelo lihimeꞌne do neive lo aꞌmidoꞌ gaka liteꞌ lo gelo ma
23 Portanto, se você estiver oferecendo no altar a sua oferta a Deus e lembrar que o seu irmão tem alguma queixa contra você,
24 Oꞌmoso emelineꞌ initeꞌ nene holomoꞌveloꞌ molamo aꞌmidoꞌ huloko vo aꞌmine lihimeka do neiveꞌmi mulunouꞌ nene do lamineꞌ o-dezo. Do lamineꞌ o-dosa nene ogo Oꞌmoso emelineꞌ initeꞌ nene holomoꞌveloꞌ molo-delesane.
24 deixe a sua oferta ali, na frente do altar, e vá logo fazer as pazes com o seu irmão. Depois volte e ofereça a sua oferta a Deus.
25 Ve maliꞌmo goniꞌ o-gedelesa geleꞌmize do zasila novivo ma nene zasiꞌmo minosa hulo pilisi veti aꞌninguꞌ ogavo huli galapusoloꞌ i-gidikelizaze. Akala olihe nivi ma gaza liteꞌ lo gonitoꞌ geleꞌmize molaliveꞌmi mulunouꞌ do hongu lo-do zogo molo-dezo.
25 — Se alguém fizer uma acusação contra você e levá-lo ao tribunal, entre em acordo com essa pessoa enquanto ainda é tempo, antes de chegarem lá. Porque, depois de chegarem ao tribunal, você será entregue ao juiz, o juiz o entregará ao carcereiro, e você será jogado na cadeia.
26 Naza lamineꞌ lo-gemeloze. Gaza zogo emo mulunouꞌ do hongu lo-damanivo galapusoloꞌ huli-gidilizaniꞌ nene gaza aꞌminguꞌ mino lihimeka apasekaꞌ apasekaꞌ ogo mino meni hize osuꞌ gehepeve losavoꞌ nene osuꞌ losa volosane.
26 Eu afirmo a você que isto é verdade: você não sairá dali enquanto não pagar a multa toda.
27 Moseꞌ lo huko lineꞌ gamazi neꞌmo gaza veneꞌ ma longoꞌ amozo lo neineꞌ ma mo gili nizave.
27 — Vocês ouviram o que foi dito: “Não cometa adultério.”
28 Gili nizaniꞌza idise naza ma lo-lengemelove: Ve ma aza Veneꞌ alu mamuꞌ ningo ma duvo lo gelelineꞌ nene eiꞌ luloliꞌmo aꞌmine veneꞌ nene longoꞌ ineꞌ geleleseive.
28 Mas eu lhes digo: quem olhar para uma mulher e desejar possuí-la já cometeu adultério no seu coração.
29 Nemuꞌ nene veka zamelatiꞌ ningaineꞌ neꞌmo goloso initekumuꞌ luka otavo ma aꞌmine veka neꞌmo geleꞌmize goloso ogavo Oꞌmosoꞌmo olokuꞌ hulo-gedalize. Aꞌmine monovo goloso nene hulilineꞌ neꞌmo veka mene kuluhize hulaineꞌ gilivo minelineꞌ nene lamineꞌ oloseive. Okonga mukiꞌ lamineꞌ ha do minaaꞌ nene mo neineꞌza okonga mukiꞌ lamineꞌ ha do minaineꞌ neꞌmo mudise vo olokuꞌ minaaꞌ akaloꞌ geleꞌmize molalineꞌ nene geikumuꞌ lamineꞌ amoloseive. Nemuꞌ nene veka goloso nene kuluhize hulaineꞌ gilivosa monovo goloso nene hulozo.
29 Portanto, se o seu olho direito faz com que você peque, arranque-o e jogue-o fora. Pois é melhor perder uma parte do seu corpo do que o corpo inteiro ser atirado no inferno.
30 Idoꞌ anga zamela neꞌmo lihime daaꞌ akaloꞌ geleꞌmize nomolavo ma aꞌmine anga neꞌmo geleꞌmize goloso ogavo Oꞌmosoꞌmo olokuꞌ hulo-gedalize. Aꞌmine monovo goloso hulilineꞌ neꞌmo anga mene huko hulaineꞌ gelavo minelineꞌ nene lamineꞌ oloseive. Idoꞌ okonga mukiꞌ lamineꞌ ha do minaaꞌ nene mo neineꞌza neꞌmo mudise olokuꞌ vaaꞌ akaloꞌ geleꞌmize molalineꞌ nene lisiheꞌ o-gedamoloseive. Nemuꞌ anga nene huko hulaineꞌ gilivo lihime daaꞌ akaloꞌ nene vamozo.
30 Se a sua mão direita faz com que você peque, corte-a e jogue-a fora. Pois é melhor perder uma parte do seu corpo do que o corpo inteiro ir para o inferno.
31 Moseꞌ lo huko lineꞌ gamazi ma neꞌmino neive: Ve maliꞌmo aza elenahine hulo-delove lo ma veneꞌ mene mo hulo-dekuve lo luhuvo gizo emosa hulo-delive.
31 — Foi dito também: “Quem mandar a sua esposa embora deverá dar a ela um documento de divórcio.”
32 Ne neineꞌza neniꞌ ma lo-lengemeloze: Ve ma elenaho gopo monamo nolineꞌ initeꞌ mamuꞌ haza hulo-delineꞌ neꞌmo louꞌ gamazi ma veneꞌ vadingine huli ve maloꞌ vamilo lo minineꞌ ma nene avutoꞌ ogo ve gohiloꞌ vilineꞌ nene lihime daloseive. Dalineꞌ nene gomuꞌ vanahi monovo neꞌmo lihime mineleseive. Idoꞌ ve gohi maliꞌmo aꞌmine veneꞌ dalineꞌ nene louꞌ gamazi ve maliti eleꞌningine damilo lo minineꞌ ma nene avutoꞌ ogo lihime daloseive.
32 Mas eu lhes digo: todo homem que mandar a sua esposa embora, a não ser em caso de adultério, será culpado de fazer com que ela se torne adúltera, se ela casar de novo. E o homem que casar com ela também cometerá adultério.
33 Idoꞌ louꞌ gamazi gozopoꞌ avotingine tiꞌ li li-ngimaniꞌ nesi mo gilikeniꞌ ma neive: Initeꞌ neꞌmine olosuve lo anga dizo lo hukolo ma soza lamozo. Oꞌmosomuꞌ initeꞌ olosuve lo anga dizo lo huko lo-emanidoꞌ nene ha olosane.
33 — Vocês ouviram o que foi dito aos seus antepassados: “Não quebre a sua promessa, mas cumpra o que você jurou ao Senhor que ia fazer.”
34 Ne neineꞌza neniꞌ ma lo-lengemeloze. Lingine initeꞌ mamuꞌ adine dizi lamineꞌ nolune li kekeꞌ mo li hukamilo. Okulumoꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledo minaaꞌ neineꞌ moꞌmosiꞌve neinako nemuꞌ okulumokuꞌ li izi adine dizi lamineꞌ nolune li li hukilizaniꞌ nene Oꞌmosomuꞌ li adine dizaniꞌ geleleseinako nemuꞌ neꞌmine amilo.
34 Mas eu lhes digo: não jurem de jeito nenhum. Não jurem pelo céu, pois é o trono de Deus;
35 Idoꞌ misubo nene Oꞌmosoꞌmo gizene lise minaaꞌ neineꞌ initeꞌve nenako nemuꞌ misubouꞌ li izi adine dizi lamineꞌ nolune li li hukamilo. Idoꞌ Zelusalemi ebeꞌ nene Guvelesi ve nabaꞌmi numuno ebeꞌve nenako nemuꞌ Zelusalemi ebekuꞌ li izi adine dizi lamineꞌ nolune li li hukamilo.
35 nem pela terra, pois é o estrado onde ele descansa os seus pés; nem por Jerusalém, pois é a cidade do grande Rei.
36 Idoꞌ lamineꞌ nolune li lengiꞌ godotingukisi li izi lamilo. Lamineꞌ nolune lo godoteuꞌ lo izo loloneꞌ nene geni amivo ha lolosune li gili nizahe. Lingine godotine zopovo hamokisi mokonope gonobupe minineꞌ nene gonobupe mokonope loloꞌ ilive likevo neꞌmine amoloseive. Langisetine godotine zopovo nene ngeli di atoꞌ amilisave. Oꞌmoso hamoꞌ neꞌmo ha oloseive. Nemuꞌ nene godotinguꞌ li izi lamineꞌ nolune lilizaniꞌ nene Oꞌmosola li izi laniꞌ geleleseinako nemuꞌ godotinguꞌ li izi adine dizi gamazi mamuꞌ lamineꞌ nolune li li hukamilo.
36 Não jurem nem mesmo pela sua cabeça, pois vocês não podem fazer com que um só fio dos seus cabelos fique branco ou preto.
37 Initeꞌ mamuꞌ oꞌve noluve lo ma mo oꞌve laminetoꞌ lozo. Idoꞌ oo noluve lo ma nene mo oo laminetoꞌ lozo. Idoꞌ initeꞌ masi masi lo molo lo huko lilineꞌ nene Satanilatiꞌ sotoꞌ ineꞌ lolosane.
37 Que o “sim” de vocês seja sim, e o “não”, não, pois qualquer coisa a mais que disserem vem do Maligno .
38 Moseꞌ lo huko lineꞌ gamaziuꞌ tiꞌ lo neineꞌ gili nizaniꞌ ma neive. Idoꞌ ve maliꞌmo ve maliꞌmi vele hizo likavo ma eze vele hizi likilo. Idoꞌ vele gavulo bele ledavo ma eze vele gavulo bili ledilo.
38 — Vocês ouviram o que foi dito: “Olho por olho, dente por dente.”
39 Neꞌmine lo neineꞌ ma neineꞌza naza idise ma lo-lengemelove: Lingine ma nilingibilavo ma ingine di tiꞌni ngibilamilo. Idoꞌ gatine zamela niizavo ma hela adavalasi izilizaze. Mine velepeꞌ izilo.
39 Mas eu lhes digo: não se vinguem dos que fazem mal a vocês. Se alguém lhe der um tapa na cara, vire o outro lado para ele bater também.
40 Idoꞌ sioti ngomo lulouꞌ izikaniꞌ nene dalone li gonitoꞌ lengeleꞌmize nimilavo ma saketitine izikaniꞌ nesi di ngimilo.
40 Se alguém processar você para tomar a sua
41 Idoꞌ ve malite heneniꞌine gihi-ngidi aka liꞌnibe gidiniloꞌ di vilo nilavo ma aka haꞌna gidini nesi ha gihi-ngidi vilo.
41 Se um dos soldados estrangeiros forçá-lo a carregar uma carga um quilômetro, carregue-a dois quilômetros.
42 Idoꞌ ve malite lengitatiꞌ initeꞌ ma dalone li longoꞌ navo ma ha ngimilo. Idoꞌ lengitatiꞌ initeꞌ ma do vo do-lengede mino alingeꞌ do lengemelone nilavo ma aꞌmanapa igi mehedine ngimamilo.
42 Se alguém lhe pedir alguma coisa, dê; e, se alguém lhe pedir emprestado, empreste.
43 Idoꞌ tiꞌ li laaꞌ naniꞌ ma mo gili nizaniꞌ ma neive: Lengiꞌ zuho avita minaniꞌ nene lutine ngimilizaniꞌza biluvatine nene lutine ngimamilo.
43 — Vocês ouviram o que foi dito: “Ame os seus amigos e odeie os seus inimigos.”
44 Neꞌmine li laaꞌ naniꞌ ma nene neineꞌza neniꞌ ma lo-lengemelove: Biluvatine nene lutine ngimi goboni mili-lingidilizavemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo engita minelive li Oꞌmosola lilo.
44 Mas eu lhes digo: amem os seus inimigos e orem pelos que perseguem vocês,
45 Neꞌmine ilizaniꞌ nene Okulumokuꞌ metibi izipahala zuho gihile minilisave. Ee, Okulumokuꞌ metibo Oꞌmoso aza eveneꞌ do kegeso ve laminekovoꞌ do lamineꞌ o-ngedo eveneꞌ goloso lovo imaaꞌ ave nene do lamineꞌ o-ngedamo hulo-ngedesaꞌmineꞌza eiꞌ lavo hoꞌve neꞌmo silingengeꞌneꞌve hulo eveneꞌ golososi laminekisi nene do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neive. Idoꞌ lavo goline nene izo eveneꞌ lisiheꞌ lamineꞌ minanikisi minamanikisi nene do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neive. Nemuꞌ nene lingine aꞌmineꞌmine igi lovo vetine nene lutine ngimi goboni mili-lingidaaꞌ navemuꞌ Oꞌmosola li neꞌmine igi di lamineꞌ i-ngidilizaniꞌ nene eze emeni damenisi mini Okulumokuꞌ metibi izipahala gehepeve minilisave.
45 para que vocês se tornem filhos do Pai de vocês, que está no céu. Porque ele faz com que o sol brilhe sobre os bons e sobre os maus e dá chuvas tanto para os que fazem o bem como para os que fazem o mal.
46 Idoꞌ lingine luꞌine lingimaaꞌ navevoꞌ nene lute ngemesoꞌ Oꞌmosoꞌmo meni lemeleseive li gilaaꞌ nahe. Lingine takisi daaꞌ navemuꞌ eveneꞌ goloso nizave li-ngidaaꞌ nave idoꞌ inginesi aꞌmineꞌmine igi luꞌine ngimavevoꞌ ngimaaꞌ naniꞌza lingine nene ma ngivileꞌ igi monovo lamineꞌ ma damanako Oꞌmosolatiꞌ meni ma damilisave.
46 Se vocês amam somente aqueles que os amam, por que esperam que Deus lhes dê alguma recompensa? Até os cobradores de impostos amam as pessoas que os amam!
47 Idoꞌ lingine lengiꞌ zuhovoꞌ zogo mili-ngidi gekeꞌ vokeꞌ li-ngidaaꞌ naniꞌ nene lingine eveneꞌ gohi mukiꞌ minaniꞌ ngivileꞌ ogo monovo lamineꞌ ma daaꞌ none li gilaaꞌ nahe. Eꞌe, heta atoꞌ ve Oꞌmosomuꞌ gilamave inginesi aꞌmineꞌmine igi engiꞌ zuho zogo mili-ngidi gekeꞌ vokeꞌ li-ngidaaꞌ nanako nemuꞌ lingine atoliꞌmine igi monovo lamineꞌ nene ma damave.
47 Se vocês falam somente com os seus amigos, o que é que estão fazendo de mais? Até os pagãos fazem isso!
48 Nemuꞌ nene Okulumokuꞌ metibo lisiheꞌ lamineꞌ goloso neineꞌ neꞌmini linginesi lisiheꞌ lamineꞌ goloso minilo.
48 Portanto, sejam perfeitos, assim como é perfeito o Pai de vocês, que está no céu.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.