Mateus 27

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Nedengaꞌ goꞌ nolivo evenetoꞌ medeli Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave naba mukiꞌ idoꞌ Zuda veti gizebo veꞌine nesi ingine mulise mili Izesuꞌni bili hililizangumuꞌ gamazi li li voleloꞌ meloꞌ igi minaniꞌ.
1 Ao romper o dia, todos os principais sacerdotes e os anciãos do povo entraram em conselho contra Jesus, para o matarem;
2 Li mini analoꞌ nalaꞌ di eleꞌmizi vi Zuda veti misubola Loma vete di sotoꞌ milaniꞌ ngamaniloꞌ gizebo o minineꞌ guvelesi ve Pilatoꞌ neida eleꞌmizi vi eiꞌ anauꞌ milaniꞌ ve.
2 e, amarrando-o, levaram-no e o entregaram ao governador Pilatos.
3 Vikevo Zudaꞌ aza Izesuꞌni hulo biluvaliti aꞌninguꞌ iveꞌmo Izesuꞌni goniꞌ i-di helelive laniꞌ nene ningo gelo muluno do velepeꞌ izo aꞌmine siluvaꞌ moni teoti (30) nene iheꞌ do vo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ Zuda veti gizebo veꞌinesi do tineꞌ molo nongemo
3 Então Judas, que o traiu, vendo que Jesus havia sido condenado, tocado de remorso, devolveu as trinta moedas de prata aos principais sacerdotes e aos anciãos, dizendo:
4 tiꞌ lo lineꞌ: Naza lihime do ve lamineꞌ lihimeꞌve nomineꞌ mene hulo biluvaliti adinguꞌ okuvo bili hililisa naze. Lavo ingine olo. Lihime dabe. Neve ne leliꞌ gono nomive. Geiꞌ gonoka ve laniꞌ.
4 — Pequei, traindo sangue inocente. Eles, porém, responderam: — Que nos importa? Isso é com você.
5 Likevo Zudaꞌ aza aꞌmine siluvaꞌ moni nene monoꞌ numunguꞌ hulo molo monoꞌ numungutiꞌ lemo vineꞌ. Lemo vosa vo nalaꞌ ineꞌ.
5 Então Judas, atirando as moedas de prata para dentro do templo, retirou-se e se enforcou.
6 Neꞌmine ogavo ingine evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave naba aꞌmine moni di neꞌmine laniꞌ: Mene moni nene eveneꞌ ma bele helelone lo huluneꞌ nenako nemuꞌ neꞌmi lihime aꞌmidoꞌ neinako nemuꞌ Oꞌmosoꞌmi gonomuꞌ hulaniꞌ monisi do hamoꞌ ogo molalonidoꞌ nomive.
6 E os principais sacerdotes, pegando as moedas, disseram: — Não é lícito colocá-las no cofre das ofertas, porque é preço de sangue.
7 Neꞌmine li aꞌmine monimuꞌ gamazi li voleloꞌ meloꞌ igisa misubo somo loloꞌ ogaꞌ iveꞌmi misuboꞌve ma hetatiꞌ ve ma aꞌmida hililiza aleve galese izilizaniꞌ ebeꞌ meni hizaniꞌ.
7 E, tendo deliberado, compraram com elas o campo do oleiro, para cemitério de forasteiros.
8 Meni hizi aꞌmine misubo nene eveneꞌ ma bele helo vaniseꞌve leke-delone li hulaniꞌ monidunuꞌ meni hizanako nemuꞌ nene aꞌmine misubo nene vanise misubo ve li milaniꞌ. Neꞌmine li milikevo idisesi nene vanise misubo ve lo ha laaꞌ none.
8 Por isso, aquele campo é chamado, até o dia de hoje, Campo de Sangue.
9 Neꞌmine ikevo Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive gozopoꞌ ma minive Zelemiaꞌ aza gamazi monoꞌ godolouꞌ gizekineꞌ ma nene gihile izineꞌ. Tiꞌ lo gize neive: Aꞌmine siluvaꞌ moni teoti (30) nene Isilaeleꞌ aleve malite aꞌmine dize minivemuꞌ eiꞌ okoꞌnoloꞌ meni hizilizangumuꞌ eiꞌ meniꞌve ve laniꞌ moni nene di
9 Então se cumpriu o que foi dito por meio do profeta Jeremias: “Pegaram as trinta moedas de prata, preço em que foi estimado aquele a quem alguns dos filhos de Israel avaliaram,
10 Guvelesi veꞌmo lo-nimidoꞌ aꞌmine monitunuꞌ nene misubo somo loloꞌ ogaꞌ iveꞌmi misubo ma meni hizaniꞌ.
10 e as deram pelo campo do oleiro, assim como me ordenou o Senhor.”
11 Idoꞌ Izesuꞌni eleꞌmizi vi ngamaniloꞌ gizebo ve nabaꞌmi veleloꞌ di vi oti-daniꞌ. Oti-dikevo ve naba neꞌmo longoꞌ o-do tiꞌ lineꞌ: Gaza nene Zuda veti guveꞌinesi ve naba nabe. Olo. Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Mo gasika nene nolaineꞌ ve.
11 Jesus estava em pé diante do governador, e este o interrogou, dizendo: — Você é o rei dos judeus? Jesus respondeu:
12 Idoꞌ ingine evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi evenelite gizebo veꞌinesi initeꞌ mukikumuꞌ goniꞌ i-daniꞌza aza gamazi hamokisi mo lo-ngemamineꞌ.
12 E, sendo acusado pelos principais sacerdotes e pelos anciãos, Jesus nada respondeu.
13 Neꞌmine ogavo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gamazi ma lo-ngemamaineꞌ nenako gamazi mukiꞌ geitoꞌ li mili nilaniꞌ nene mo gelabe gelamane
13 Então Pilatos perguntou: — Não está ouvindo quantas acusações fazem contra você?
14 Neꞌmine lineꞌza aza gamazi hamokisi aꞌmidoꞌ mo lo-emamineꞌ. Gamazi lo-emamivo ngamaniloꞌ gizebo ve Pilatoꞌ aza gala mukiꞌ goloso gilineꞌ.
14 Mas Jesus não respondeu nem uma palavra, a ponto de o governador ficar muito admirado.
15 Idoꞌ kilisimasiloꞌ kilisimasiloꞌ Oꞌmosoꞌmo Zuda veti avotemotine iseꞌine izingumuꞌ geloo holiseꞌ minaaꞌ uneꞌ gameneloꞌ gameneloꞌ nene evenelite galapuso ve mukiꞌ minangutiꞌ nene hamoꞌ ma heta vilive li gulive ikevo ngamaniloꞌ gizebo ve naba neꞌmo aꞌmine ve nene nalaꞌ numungutiꞌ hulo heta o-ngedaaꞌ ineꞌ ve.
15 Ora, por ocasião da festa, o governador costumava soltar ao povo um preso, conforme eles quisessem.
16 Aꞌmine Izesuꞌni goniꞌ i-daniꞌ gameneloꞌ nene Izesuꞌ abalaho ma gizengize ve ma guvele buu lo monive gulive gohi ma Balabasiꞌ aza nalaꞌ numunguꞌ minineꞌ.
16 Naquela ocasião, eles tinham um preso muito conhecido, chamado Barrabás.
17 Neivo eveneꞌ mulise milikevo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Lingine gilikevo zahine iseve izo hulo lengita olove. Izesuꞌ eveneꞌ do nguꞌ izelive alosa neive lave ma nehe abalaho Balabasiꞌ ma neve.
17 Estando, pois, o povo reunido, Pilatos lhes perguntou: — Quem vocês querem que eu solte: Barrabás ou Jesus, chamado Cristo?
18 Idoꞌ Pilatoꞌ neꞌmine lo longoꞌ o-ngidineꞌ nene nanitekumuꞌ ve. Eveneꞌ vaiꞌ Izesuꞌni eꞌmetaniꞌ nenako nemuꞌ nene ingine ezemuꞌ muluꞌninguꞌ goloso gilaniꞌ nemukovoꞌ nene nezela gonitoꞌ eleꞌmizi milikeve lo gilineꞌ nemuꞌ longoꞌ o-ngidineꞌ.
18 Porque sabia que era por inveja que eles tinham entregado Jesus.
19 Idoꞌ Pilatoꞌ aza zasite minaaꞌ aniꞌ holomoloꞌ mino Izesuꞌ goniꞌve nogilivo elenaho gamazi eita hulo molo lineꞌ: Gaza ne mo aꞌmine ve lamineꞌ lisiheꞌ ogo neiveꞌmi okoꞌnola mo gamazi lo molamilineꞌ o neive. Holukaꞌ eikumuꞌ vamuꞌ ma ninge emo mulumo naba goloso nogele-duve lo lineꞌ.
19 E, estando Pilatos sentado no tribunal, a mulher dele mandou dizer-lhe: — Não se envolva com esse justo, porque hoje, em sonho, sofri muito por causa dele.
20 Pilatoꞌ aza zahine apase lengemelove lo longoꞌ o-ngedavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ gizebo veꞌinesi ingine muluꞌninguꞌ hizikevo evenelite Balabasiꞌni nene apase-ledo Izesuꞌni bele helelesane li li-imaniꞌ.
20 Mas os principais sacerdotes e os anciãos persuadiram o povo a que pedisse Barrabás e condenasse Jesus à morte.
21 Li-imikevo ve nabaꞌmo gohi longoꞌ o-ngedo lineꞌ: Aꞌmine ve sitakutiꞌ mene zahine apase hulo-lengedekuvo lengita vilive. Lavo ingine Balabasiꞌ ve laniꞌ.
21 De novo, o governador perguntou: — Qual dos dois vocês querem que eu solte? Eles responderam: — Barrabás!
22 Likevo Pilatoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Idoꞌ eveneꞌ Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ve lave Izesuꞌni mene nadiꞌ o-delove. Lavo eveneꞌ mukilite tiꞌ li laniꞌ: Gaza lanivo lohotoꞌ zaloꞌ bili hililizave.
22 Pilatos lhes perguntou: — Que farei, então, com Jesus, chamado Cristo? Todos responderam: — Que seja crucificado!
23 Likevo aza lo-ngimineꞌ: Nanitekumuꞌ lohotoꞌ zaloꞌ bele helelone. Initeꞌ goloso ineꞌ nene naniteꞌ nolive. Tiꞌ lo lo-ngimineꞌza ingine amuzo mili lohotoꞌ zaloꞌ beleꞌ navo li gohi geligelinga laniꞌ.
23 Pilatos continuou: — Que mal ele fez? Porém eles gritavam cada vez mais: — Que seja crucificado!
24 Likevo Pilatoꞌ aza gamazi lineꞌ mo ana damivo aꞌminguꞌ lovo naba mo sotoꞌ ilineꞌ ogavo nene ningo lihime ezela minamilive lo ngelebizelesa noso ma do eveneliti veꞌnidoꞌ ana nosoꞌ noizo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Mene lengiꞌ initetine ve. Lingine lihimeꞌve nomive lisiheꞌ lamineꞌ mene bililizaha nenita eiꞌ lihime minamoloseive.
24 Vendo Pilatos que nada conseguia e que, ao contrário, o tumulto aumentava, mandou trazer água e lavou as mãos diante do povo, dizendo: — Estou inocente do sangue deste homem; fique o caso com vocês!
25 Neꞌmine lavo eveneꞌ mukitoꞌ laniꞌ: Bele heleloneꞌ nene aꞌmine lihime lelitasi mino leze zuho alingeꞌ sotoꞌ ilizavelasi havoꞌ mine do vo mineleseive.
25 E o povo todo respondeu: — Que o sangue dele caia sobre nós e sobre os nossos filhos!
26 Neꞌmine likevo Pilatoꞌ aza Balabasiꞌni hulo heta o-davo engita vineꞌ. Neꞌmine ogo Pilatoꞌ aza lavo ngibilaaꞌ aniꞌ gavosodunuꞌ Izesuꞌni mehene iziviꞌ lediviꞌ igi bilikevo di vi lohotoꞌ zaloꞌ bililizave lo Loma veti ami pilisi ve neti aꞌninguꞌ molaniꞌ ve.
26 Então Pilatos lhes soltou Barrabás. E, depois de mandar açoitar Jesus, entregou-o para ser crucificado.
27 Aꞌninguꞌ molavo aꞌmine ngamaniloꞌ gizebo ve nabaꞌmi ami pilisi velite Izesuꞌni eleꞌmizi ngamani numuno nabaꞌmi lulouꞌ dizi vi aꞌminguꞌ minaniꞌ ami pilisi ve linge mamuꞌ vise likevo mukitoꞌ Izesuꞌ veleloꞌ di geseꞌ aniꞌ.
27 Logo a seguir, os soldados do governador, levando Jesus para o Pretório, reuniram em torno dele toda a tropa.
28 Neꞌmine igi aꞌmine ngolokineꞌ genegana ne di huli-di guveꞌinesi ve naba nete ngilaaꞌ aniꞌ neꞌmine gele minelive li lehokoꞌ neꞌmine guleheꞌ lavolavo di ngili-di
28 Tiraram a roupa de Jesus e o vestiram com um manto escarlate.
29 uhoni nalaꞌ di gangi guveꞌinesi ve nabalite maduꞌnidoꞌ gihaaꞌ aniꞌ initeꞌ neꞌmine apa niteꞌ igi liliꞌ igi madunoloꞌ gihi-di ana zamela angaba gavoso neꞌmine imaniꞌ. Imi velela obuvoꞌine hizi imi Zuda veti guveꞌinesi ve ma gopoꞌni nolo-gimune li golo izi gize zohiꞌ i-daniꞌ.
29 E, tecendo uma coroa de espinhos, a puseram na cabeça dele, e colocaram um caniço na sua mão direita. E, ajoelhando-se diante dele, zombavam, dizendo: — Salve, rei dos judeus!
30 Gize zohiꞌ i-di gituhoꞌ i-di aꞌmine angaba gavoso imikadunuꞌ godololoꞌ bili minaniꞌ.
30 E, cuspindo nele, pegaram o caniço e batiam na sua cabeça.
31 Neꞌmini golo izaniꞌ ne osuꞌ lavo genegana di ngili-daniꞌ nene apasi di huli-di eiꞌ okoꞌnoloꞌ initeꞌve nene gohi di izi-di lohotoꞌ zaloꞌ bililisa eleꞌmizi vaniꞌ.
31 Depois de terem zombado dele, tiraram-lhe o manto e o vestiram com as suas próprias roupas. Então o levaram para ser crucificado.
32 Eleꞌmizi vi numuno ebeꞌ nihuli Kilene ebekutiꞌ ve ma gulive Simoniꞌni nene ningi Izesuꞌ lohotoꞌ zaꞌveloꞌ gehe-delive li amuzonga li-imikevo gihineꞌ.
32 Ao saírem, encontraram um cireneu, chamado Simão, a quem obrigaram a carregar a cruz de Jesus.
33 Gehavo vi ebeꞌ ma minineꞌ gulive Goligota nene leliꞌ gamazikotiꞌ godolo amuzo ebeꞌ nela vi hetelaniꞌ.
33 E, chegando a um lugar chamado Gólgota, que significa “Lugar da Caveira”,
34 Vi heteli vaini noso aꞌminguꞌ mulumo mate-ngedaaꞌ initeꞌ ekeseꞌ ineꞌ nene di gopo ikeniꞌ nene nalive li imaniꞌza ngomo no geleko namolosuve lo oꞌove lineꞌ.
34 deram vinho com fel para Jesus beber; mas ele, provando-o, não quis beber.
35 Neꞌmine ogavo lohotoꞌ zaloꞌ bili giliꞌ li di oti badaniꞌ. Di oti badi geneganaꞌve izeꞌ mili dalisa zohiꞌ igi geheni mulo ngomo ma hulikaꞌ hulikaꞌ ikevo ngivileꞌ ogo huliveꞌmo dokaꞌ dokaꞌ ineꞌ.
35 Depois de o crucificarem, repartiram entre si as roupas dele, tirando a sorte.
36 Neꞌmine igi aꞌmida mini gizebo i-di minaniꞌ.
36 E, assentados ali, o guardavam.
37 Idoꞌ lohotoꞌ zaloꞌ bilisa goniꞌ i-daniꞌ lihime ne li sotoꞌ igi me ve Izesuꞌ nene Zuda veti guveꞌinesi ve ve li luhuvo gizi godolo veletoꞌ nene di badaniꞌ.
37 Por cima da cabeça de Jesus puseram por escrito a acusação contra ele: “ Este é Jesus, o Rei dos Judeus ”.
38 Idoꞌ gizengize ve sitaꞌ ezesi makaꞌ lohotoꞌ zaloꞌ ngibili ma ne ana zamela di oti-di ma ne ana adavala di oti-daniꞌ.
38 E dois ladrões foram crucificados com ele, um à sua direita e outro à sua esquerda.
39 Neꞌmine ikevo eveneꞌ igi vigi ave nete ungumuꞌ izi diviꞌ ledevika li-di
39 Os que iam passando blasfemavam contra ele, balançando a cabeça e dizendo:
40 tiꞌ li laniꞌ: Monoꞌ numuno naba izo kuso hulo gamene sitohamo novivo gohi gizelove laaꞌ anive gaza Oꞌmosoꞌmi gipele noo ma geiꞌ okonga nene do guꞌ izo lohotoꞌ zalotiꞌ apaso lemevo.
40 — Ei, você que destrói o santuário e em três dias o reedifica! Salve a si mesmo, se você é o Filho de Deus, e desça da cruz!
41 Nilavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi monoꞌ gizebo veꞌinesi ingine aꞌmine aꞌmine igi gizeꞌ i-di li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ:
41 De igual modo, os principais sacerdotes com os escribas e anciãos, zombando, diziam:
42 Aza eveneꞌ linge ma nene do nguꞌ izive laniꞌza eiꞌ okoꞌno nene ngelo do uꞌ izamilineꞌ ogave. Isilaeleꞌ aleveti guvetesi ve naba ma ne ngelo minelihe. Lohotoꞌ zalotiꞌ lemo ano lovo. Lemavo eitoꞌ gele eleꞌvoleꞌ olone.
42 — Salvou os outros, a si mesmo não pode salvar. É rei de Israel! Que ele desça da cruz, e então creremos nele.
43 Oꞌmosoloꞌ gele medele mino Oꞌmosoꞌmi gipele nouve laaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo ezemuꞌ umo helavo ma aloꞌ do uꞌ izezo lovo.
43 Confiou em Deus; pois que Deus venha livrá-lo agora, se, de fato, lhe quer bem; porque ele disse: “Sou Filho de Deus.”
44 Likevo gizengize ve sitaꞌ lohotoꞌ zaloꞌ makaꞌ ngibilavesi aꞌmine aꞌmine igi gamazi goloso li-dasineꞌ ve.
44 Também os ladrões que haviam sido crucificados com ele o insultavam.
45 Idoꞌ holiseꞌ tuvelu (12) kilokulotiꞌ ebeꞌ mukikuꞌ nene litiꞌmuso ize geseꞌ ogo mine do vo tili (3) kiloku nivengaꞌ ogavo gohi labanaꞌ ilineꞌ.
45 A partir do meio-dia, houve trevas sobre toda a terra até as três horas da tarde.
46 Idoꞌ tili kiloku neꞌmidoꞌ nene Izesuꞌ aza amuzo molo asi naba lo tiꞌ lo lineꞌ: Eli, Eli lema sabahatani. Leliꞌ gamazikotiꞌ nene neꞌmi monovo neꞌmino neive: Oꞌmosoo Oꞌmosoꞌne make, nanitekumuꞌ hulo-nedane.
46 Por volta de três horas da tarde, Jesus clamou em alta voz, dizendo:
47 Lavo eze minineꞌ gahevela minave linge ma nete nene gili tiꞌ li laniꞌ: Polohete Eliaꞌnimuꞌ asi nolive.
47 Alguns dos que estavam ali, ouvindo isto, diziam: — Ele chama por Elias.
48 Likevo ve maliꞌmo aꞌmidoꞌ geto lotiꞌ izo vo nosouꞌ lupizisa lipi naaꞌ aniꞌ initeꞌ ma do ekeseꞌ ogaꞌ ineꞌ vaini noso mauꞌ lupizo vaiꞌ lavo vilikiꞌ vilikiꞌ lo nalive lo ngongoꞌnoloꞌ izo imineꞌ.
48 E, logo, um deles correu a buscar uma esponja e, tendo-a embebido em vinagre e colocado na ponta de um caniço, deu-lhe de beber.
49 Emavo eveneꞌ malite tiꞌ li laniꞌ: Eliaꞌ lemo do uꞌ izelihe ninge minelone.
49 Os outros, porém, diziam: — Espere! Vejamos se Elias vem salvá-lo.
50 Likevo Izesuꞌ aza gohi asi naba nolo Sikalahuꞌve nohulo hilineꞌ.
50 E Jesus, clamando outra vez em alta voz, entregou o espírito.
51 Nohilivo monoꞌ numuno nabauꞌ izi hukikaniꞌ lavolavo nene veletatiꞌ galaꞌmuda limivo izo hoꞌlo sitaꞌ neivo misubo mimiꞌ noogo meni naba lemo geheni naba nene iziviꞌ hoꞌliviꞌ aniꞌ.
51 Eis que o véu do santuário se rasgou em duas partes, de alto a baixo; a terra tremeu e as rochas se partiram;
52 Neꞌmine neivo gonoso galese ma nene ngoloꞌ laniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi evenele zuho gozopoꞌ hili minangutiꞌ mukiꞌ ma oti geseꞌ aniꞌ.
52 os túmulos se abriram, e muitos corpos de santos já falecidos ressuscitaram;
53 Oti geseꞌ ikevo alingeꞌ Izesuꞌ hilingutiꞌ otavo aꞌmine gomuꞌ hilave gonoso galese huli Zelusalemi numuda vi eveneꞌ mukiꞌ sotoꞌ pizi ngimaniꞌ.
53 e, saindo dos túmulos depois da ressurreição de Jesus, entraram na cidade santa e apareceram a muitos.
54 Idoꞌ aꞌmine mimiꞌ ogavo ami pilisi veti gizebo veꞌinesi idoꞌ aꞌmida ami pilisi ve Izesuꞌnimuꞌ gizebo minavesi mimiꞌ ineꞌ nene niningi aꞌmida initeꞌ ineꞌ nene ningi ngehelele goloso izavo tiꞌ li laniꞌ: Laminetoꞌ me ve nene mo Oꞌmosoꞌmi gipele gihile minaniꞌ neive laniꞌ.
54 O centurião e os que com ele guardavam Jesus, vendo o terremoto e tudo o que se passava, ficaram possuídos de grande temor e disseram: — Verdadeiramente este era o Filho de Deus.
55 Idoꞌ veneꞌ mukiꞌ nGalilaia misubokotiꞌ Izesuꞌni eꞌmeti vi nasahiliꞌ idiꞌmi vaniꞌ nete hota gidini mini ningi minaniꞌ.
55 Estavam ali muitas mulheres, observando de longe. Eram as que vinham seguindo Jesus desde a Galileia, para o servir.
56 Aꞌmine veneꞌ mukiꞌ minanguꞌ nene Mangadala numudotiꞌ Maliaꞌ nene minineꞌ idoꞌ Maliaꞌ abalaho Zakobongi Zosehengi izeꞌnibosi idoꞌ Zebedaioꞌ gipele zuhoti izeꞌnibosi nene minaniꞌ.
56 Entre elas estavam Maria Madalena, Maria, mãe de Tiago e de José, e a mulher de Zebedeu.
57 Nivengaꞌ molavo Alimataia ebetatiꞌ heneni ve ma gulive Zoseheꞌ nene aza Izesuꞌni eꞌmetaaꞌ ive nene aniꞌ.
57 Ao cair da tarde, veio um homem rico de Arimateia, chamado José, que era também discípulo de Jesus.
58 Aza Pilatoꞌ neida vo Izesuꞌ okoꞌnomuꞌ longoꞌ ineꞌ. Longoꞌ ogavo Pilatoꞌ aza Zoseheꞌni di imilizave lo ami pilisi ve lo-ngedavo
58 Este foi até Pilatos e lhe pediu o corpo de Jesus. Então Pilatos mandou que o corpo lhe fosse entregue.
59 gonoso nene Zoseheꞌni mo imikevo aza do lavolavo mokonoꞌ laminekuꞌ do molo asese ize-dineꞌ.
59 E José, levando o corpo, envolveu-o num lençol limpo de linho
60 Ize-do asiꞌve Zoseheꞌ lavo eiꞌ gonoso galeseꞌve gosohoꞌ gehenguꞌ ma goloꞌvati-mikanguꞌ nene do vo molo-do aꞌmine gonoso galese veleloꞌ nene geheni naba ma do veleheꞌ molo do tileko vineꞌ.
60 e o depositou no seu túmulo novo, que ele tinha mandado abrir na rocha; e, rolando uma grande pedra para a entrada do túmulo, foi embora.
61 Neꞌmine neivo Maliaꞌ Mangadala numudotiꞌ nesi Maliaꞌ ma nesi aꞌmine gonoso galese gahevela nene mini ningi minasineꞌ.
61 Estavam ali, sentadas em frente do túmulo, Maria Madalena e a outra Maria.
62 Idoꞌ aizeꞌ holiseꞌ gamene ve li aꞌmine gamenemuꞌ nene nosoꞌ niteꞌ di vaꞌvaꞌ igaꞌ aniꞌ gamene vavo gamene maloꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avesi vi Pilatoꞌ neidaa di geseꞌ igi
62 No dia seguinte, que é o dia depois da preparação, os principais sacerdotes e os fariseus se reuniram com Pilatos
63 tiꞌ li laniꞌ: Guvekasi ve, velesi ha mino aꞌmine Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ do nguꞌ izeline lo nimiselelesa live nouve lo gote izaaꞌ iveꞌmo helo gamene sitohamo mino gohi otelesuve lineꞌ nene ha gele none.
63 e lhe disseram: — Senhor, nós lembramos que aquele enganador, enquanto vivia, disse: “Depois de três dias ressuscitarei.”
64 Nemuꞌ nene izipahala zuhote igi aꞌmine gonoso nene gumine di vi gonoso galesetiꞌ mo otave li eveneꞌ li-ngimikevo gomuꞌ gote izo Oꞌmosoꞌmo nimiselelesa live nouve lineꞌ gamazi nene ivileꞌ ogo ingine alingeꞌ soza lilizaniꞌ neꞌmo eveneꞌ ngeleꞌmize gopo ogalive. Nemuꞌ nene lo-ngemanivo ami pilisi vete vi aꞌmine gonoso galeseloꞌ gamene sitohamo mini gizebo lamineꞌ ilizave losa nolune.
64 Portanto, mande que o túmulo seja guardado com segurança até o terceiro dia, para que não aconteça que, vindo os discípulos dele, o roubem e depois digam ao povo: “Ressuscitou dos mortos.” E este último engano será pior do que o primeiro.
65 Neꞌmine likevo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Tiꞌ li ma aꞌmida gizebo ilizave ami pilisi ve neꞌmine ma di aꞌmida huli-ngidi lingine aꞌmine gonoso galesetiꞌ nene gonoso gumine di vikelizave li akaꞌine hizi tililizaniꞌ aka ma gili nii ma ha hizi tililisave.
65 Pilatos respondeu: — Uma escolta está à disposição de vocês. Vão e guardem o túmulo como bem entenderem.
66 Idoꞌ neꞌmine lavo vi gonoso galese veleloꞌ hizi tilaniꞌ gehedoꞌ nalaꞌ di giliꞌ li humo izi aꞌmidoꞌ kekeize luhuvo bili giꞌmizi aꞌmidoꞌ gizebo minilizave li ami pilisi ve huli-ngidaniꞌ ve.
66 Indo eles, montaram guarda ao túmulo, selando a pedra e deixando ali a escolta.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 27, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.