Mateus 25
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Neꞌmine lo Izesuꞌ imineꞌ molo tiꞌ lo lineꞌ: Noluvoniꞌ gameneloꞌ nene eveneꞌ Oꞌmosoꞌmo gizebo inguꞌ vi hilalizaniꞌ monovomuꞌ lo molaloze. Gililo. Alungo teni (10) neꞌmine ingine veneꞌ dalive nene vi eleꞌmizi alisa gizebo i minilisa vaniꞌ neꞌmine gele voloseive.
1 “Nati ana veya’amaim mar ana aiwob itinin i boro baibitar nah ten biyah numin tabin boubun itinamih hai ramef hibow hinan na’atube.
2 Aꞌmine alungo teni (10) netiꞌ faef (5) nene gaꞌine ngoloꞌ lineꞌ idoꞌ linge faef (5) nene gaꞌine ngoloꞌ lamineꞌ negi minaniꞌ.
2 Baibitar five i not wairafih, naatu baibitar five i men not wairafih.
3 Idoꞌ ingi gaꞌine ngoloꞌ lamineꞌ negi alu faef (5) nene lamuꞌine di vaniꞌza aꞌminguꞌ noso lumo oloꞌ lihizelingumuꞌ ve li mo di vamaniꞌ.
3 Baibitar men not wairafih hai ramef hibow, baise karisin men ta hirirabar hibaimih.
4 Tiꞌ aha gaꞌine ngoloꞌ lineꞌ alu ingine oloꞌine lihizelingumuꞌ noso lumo gomiseuꞌ lepi lamuꞌinesi di vaniꞌ.
4 Baibitar five not wairafih hai ramef hibow naatu kibubumaim karisin hirirbaren hibow auman hin.
5 Idoꞌ veneꞌ dalive geto amilineꞌ ogavo alungo teni (10) mukitoꞌ veꞌine hihiꞌ ogavo inganiꞌ.
5 Tabin boubun ana orot men saise na, baibitar isan hima hikakaif matah fot hi’inurir hi’in.”
6 Ingi nizavo goꞌ loꞌmo lomo oloꞌmudise holukaꞌ nene veneꞌ dalive mo naze. Vi eleꞌmizi alo li asi likevo
6 “Fainaiwan sabuw fanah sibisib hinowar, ‘Tabin boubun ana orot enan kwana kwa’itin.’”
7 alungo mukiꞌ okisetiꞌ oti lamuꞌine di guni igi enge viteꞌ aniꞌ.
7 “Imaibo baibitar ten hi’inu’in himisir, hai ramef matah hibobaituturen naatu hito’aben.
8 Neꞌmine igi gaꞌine ngoloꞌ lamineꞌ negi alu nete gaꞌine ngoloꞌ lineꞌ alumuꞌ tiꞌ li laniꞌ: Lamuteuꞌ noso okuꞌ lo lihizelesa neize. Lengiꞌ nosotingutiꞌ ma leki limilizaniꞌ o neive.
8 Baibitar men not wairafih turahinah not wairafih isah hio, ‘A karisin turin kwaibaisi, aki ai ramef temomorob.’”
9 Neꞌmine likevo gaꞌine ngoloꞌ lineꞌ alu nete tiꞌ li li-ngimaniꞌ: Lengemesoꞌ o neiha linginesi lezesi dalonidoꞌ lisiheꞌ amize. Situvakuꞌ vi langisetine hizisa lamutinguꞌ lepi di alizaniꞌ ne lamineꞌ oloseive.
9 “Baise baibitar five not wairafih hiyafutih hio, ‘Men karam boro kwa turin anit naatu aki turin anab. Gewasin boro kwanan sabuw biyahimaim kwabo isa kwanatobon.’”
10 Neꞌmine likevo ingine meni hizilisa vikengumuꞌ nene veneꞌ dalive ogo hetelavo lamuꞌine di vaꞌvaꞌ i minaniꞌ alungo ezesi makaꞌ veneꞌ dalingumuꞌ nosoꞌ niteꞌ gizi vataꞌ anguꞌ nene vaniꞌ. Aꞌminguꞌ dizi vikevo akahe hizi tilaniꞌ.
10 “Basit baibitar karisin tobonamih hinan ufut, tabin boubun ana orot natit, baibitar five hibobuna hima’am bairi hin tabin ana yasisir wanawanan hirun etawan hitufabon.”
11 Akahe hizi tilikevo alingeꞌ alungo lingela igi heteli Guvekasi ve make, mo okunge. Akahe siꞌze-ledevo li laniꞌ.
11 “Men manin baibitar five hina hitit hi’afririy ‘Regah, Regah, etawan kubotawiy arun!’”
12 Likevo guvelesi ve tiꞌ lo lineꞌ: Laminetoꞌ nolo-lingimuve. Lingine ningamuvoniꞌ alevete nilave.
12 “Baise orot efatait eo, ‘Anababatun a tur ao’owen, ayu men aso’ob kwa iyab.’”
13 Neꞌmine lo Izesuꞌ imineꞌ molo lineꞌ: Ehetine ve. Nani gameneloꞌ alohe. Lingine mo kekeꞌ gilamanaze. Nemuꞌ gizebo lekeseve igi minilo.
13 “Isan imih mata to niwa’an kwanama, anayabin veya o sumar men kwa so’ob, mar biy boro iti sawar hinamatar.”
14 Idoꞌ aloniꞌ gameneuꞌ gelekeleꞌ izipahaꞌne meni ngemeloniꞌ monovomuꞌ lo molaloze. Gililo. Ve maliꞌmo ebeꞌ mala volosa gelekeleꞌ i-daaꞌ aniꞌ izipahala zuho eita do nubuho o-ngedo gizebo i-nidilizave lo initeꞌve mukiꞌ nene ngimineꞌ.
14 “Maramaim mar ana aiwob itinin ta i iti na’atube. Orot ef yok bainanawan isan bobobunabuna ana veya; ana akir wairafih e’afih hina ana sawar kaifen isan faramih.
15 Idoꞌ neꞌmine noogo gono daaꞌ adoꞌ gele mineꞌ mineꞌ ogo moni izeꞌ molo ngimineꞌ. Gelekeleꞌ izipe ma ne faef tauseni kina (K5,000) imineꞌ. Idoꞌ ma ne tu tauseni kina (K2,000) imineꞌ. Idoꞌ ma ne vanu tauseni kina (K1,000) imineꞌ.
15 Hai so’ob ana fofoninamaim orot ta ana kabay 5,000 itin, orot ta 2,000, orot ta 1,000. Imaibo i ana nanawan busuruf in.
16 Neꞌmine ogo guvelesi ve mo vavo gelekeleꞌ izipe faef tauseni kina (K5,000) daveꞌmo liteꞌ liteꞌ lo vo aꞌmine faef tauseni kina (K5,000) nedunuꞌ moni gono do gohi faef tauseni kina (K5,000) ma do sotoꞌ molaniꞌ.
16 Akir wairafin 5,000 baib in banikamaim yari’iy in bowabow, 5,000 tafan hiya’abar bai.
17 Idoꞌ gelekeleꞌ izipe aza tu tauseni kina (K2,000) dave aꞌmineꞌmine ogo moni gono do iheꞌ tu tauseni kina (K2,000) ma do sotoꞌ molaniꞌ.
17 Akir wairafin bairou’abin i na’atube sinaf. Kabay 2,000 bai in imaim ma bikukumiyaw 2,000 tafan hiya’abar bai.
18 Idoꞌ vanu tauseni kina (K1,000) dave aza vo misubouꞌ galese elo aꞌmine vanu tauseni kina (K1,000) nene galese izekineꞌ.
18 Baise akir wairafin ta ana kabay 1,000 baib i mutufor in hub bai regah ana kabay hub iwan taunafut in.
19 Neꞌmine ikevo guveꞌinesi ve aza gamene haꞌna goloso mino alingeꞌ monidatiꞌ ogo izipahala zuho moni ngemekidunuꞌ gono daniꞌ ningo do lisiheꞌ olosa aniꞌ.
19 “Hima manin maiyow, imaibo akir wairafih hai orot ukwarin matabir na tit, naatu hai bowabow nuteteyan itah.
20 Gelekeleꞌ izipe aza faef tauseni kina (K5,000) dave guvelesi veꞌmi velela ogo oto tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, gaza faef tauseni kina (K5,000) nemeko vaineꞌ matunuꞌ moni gono do iheꞌ faef tauseni kina (K5,000) ma do sotoꞌ uvoniꞌ ne neive lo do ogo elebizineꞌ.
20 Naatu akir wairafin kabay 5,000 baib na run ana regah nanamaim eo, ‘Regah o 5,000 itu, baise ayu abowabow tafanamaim 5,000 abaib i iti kubai.’”
21 Elebizavo guvelesi ve aza gelekeleꞌ izipe tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza peleseveꞌ izamanive gelekeleꞌ izipe lamineꞌ goloso nane. Gonoloꞌ gizebo lamineꞌ goloso ogane. Gono ngomoloꞌ gizebo lamineꞌ goloso aineꞌ nemuꞌ initeꞌ naba mukitoꞌ gizebo ve hulo-gedelesuve. Guvekasi ve naza nolize izo nouvonguꞌ dizanivo makatoꞌ lolize izo minelesusize. Ano.
21 “Regah iya’afut eo, ‘A merar ayiy, o i bowayan orot gewas naatu bosunusunubayan, bowabow gidigidih ibosunusunub kukakaifen gewas, imih boro anayara’ahi inayen sawar gagamih inakaifen. Kuna kurun au yasisir turin kubai!’
22 Idoꞌ aza tu tauseni kina (K2,000) daveꞌmosi ogo tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, gaza tu tauseni kina (K2,000) nemaineꞌ aꞌmine matunuꞌ gohi tu tauseni kina (K2,000) ne ma do sotoꞌ uvoniꞌ ne neive lo do ogo elebizineꞌ.
22 “Naatu akir wairafin bairou’abin kabay 2,000 baib na run eo, ‘Regah o a kabay 2,000 ibitu i iti, naatu abowabow tafanamaim 2,000 abaib i iti kubai.’
23 Elebizavo guvelesi ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza peleseveꞌ izamanive gelekeleꞌ izipe lamineꞌ goloso nane. Gonoloꞌ gizebo lamineꞌ goloso ogane. Idoꞌ gono ngomoloꞌ gizebo lamineꞌ goloso aineꞌ nemuꞌ initeꞌ naba mukitoꞌ gizebo ve hulo-gedelesuve. Guvekasi ve naza nolize izo nouvonguꞌ dizanivo makatoꞌ lolize izo minelesusize. Ano.
23 “Regah eo, ‘A merar ayiyi, o i bowayan orot gewas naatu bosunusunubayan, sawar matan ta ibosunusunub kukakaifen gewas. Imih boro anayara’ahi inayen sawar moumurihika inakaifen. Kuna kurun au yasisir turin kubai.’
24 Idoꞌ aza vanu tauseni kina (K1,000) dave nesi ogo guvelesi ve neida ogo tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, geiꞌ monovoka nene gele nouvoniꞌ ma neive. Gaza ve amuzo malehe mino gasika zuhoꞌ amaningutiꞌ nosoꞌ niteꞌ nene ha dolize daaꞌ nanive mino gasika gono damaningutiꞌ eveneꞌ maliti gonoutiꞌ nesi gihile izavo ipeꞌ ogo ha daaꞌ nanive nane.
24 “Imaibo akir wairafin baitonin kabay 1,000 baib na run eo, ‘Regah ayu aso’ob, o i a tur fokarin, turanah hai masaw o aribe kufafaur naatu turanah nowah o kutatanumabe kutaratar.
25 Gaza aꞌneꞌmine ve naneꞌ nenako nemuꞌ geiꞌ moni nemaningutiꞌ ma vo tolovo ilineꞌ nene nelemaline lo golise gelo vo misubouꞌ galese elo aꞌmine vanu tauseni kina (K1,000) nemaineꞌ nene aꞌminguꞌ do haleko molo hitekuvoniꞌ ve. Idoꞌ ningezo. Idise geiꞌ monika mene do-gedo nouve.
25 Imih ayu o isa abir. A kabay abai an hub agais aibun inu’in, iti abai ana abit maiye kwitin.’
26 Neꞌmine lavo guvelesi ve tiꞌ lo lo-emo lineꞌ: Gaza gelekeleꞌ izipe goloso, gonomuꞌ goseleꞌ gebele vineꞌ mene, nenikumuꞌ nene aza zuhoꞌ amidotiꞌ nene nosoꞌ niteꞌ dolizo daaꞌ ive ve idoꞌ gono damingutiꞌ nene gihile izavo ma nesi ipeꞌ ogo daaꞌ ive ve lo gelo nolabe.
26 “Ana Regah iya’afut eo, ‘O i orot kakaf nokonokow anababatun! O iso’ob, ayu i tebob nonowatih afafour naatu tetatanum nonowatih ataratar.
27 Tiꞌ lo ma moniꞌne nene beni numunguꞌ molo-nedanidini naza tineꞌ molo ogo aꞌmine moniꞌnesi idoꞌ aꞌmidoꞌ imineꞌ mili-nidilizaniꞌ polopeti masi duvodineꞌ nemuꞌ aꞌmine moniꞌne nene beni numunguꞌ molo-nedelinako molo-nedamane.
27 Gewasin au kabay banikamaim itayi ta’in tabowabow, ayu atanan, saise tafan hitaya’abar auman hitutu atab.’
28 — ausente —
28 “Naatu orot ukwarin eo, ‘Kabay iti orot umanamaim kwabosair kwabai kwan akir wairafin kabay 10,000 baib i kwaitin.
29 — ausente —
29 Anayabin orot yait uman ebi’e’etaw boro sawar tafan hinaya’abar moumurihika nabow isan nakaram. Baise orot yait uman nutanub ema’am biyanamaim sawar etei’imak boro hinabosairen.
30 Neꞌmine igi gelekeleꞌ izipe gulupese mene huli heta i-dikevo litiꞌmuso gehepeveuꞌ vo mino ive nama ogo mulumo alumo gelo vele ongoho langoloꞌ ogo mineleseive.
30 Imih iti akir wairafin nukunukuwin kwabai kwan kwarauw ufun gugumin wanawanan ere, nati imaim nama narerey wan nayob nitafofofor.’
31 Idoꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza labanaꞌne do sotoꞌ ogo angeloꞌ mukiꞌ ngeleꞌmizo aloniꞌ nene Guveꞌnesi ve naba mineloniꞌ moꞌmosiꞌneloꞌ minelesuve.
31 “Orot Natun ni’aiwob nanan ana maramaim ana tounamatar kakafiyih boro bairi hinan ana urama’am bonamanamarin tafan namare.
32 — ausente —
32 Naatu tafaram wanawanan sabuw tutufin etei boro hinaru’ay Jesu nanamaim hinabat. Imaibo i boro sabuw nakusib rou’ab hinamatar, nabatanenayan sheep naatu goat bairi ekukusibih na’atube.
33 — ausente —
33 Sheep i boro uman ana asukwafune hinabat naatu goat boro uman ana beyawane hinabat.”
34 — ausente —
34 “Imaibo aiwob orot boro sabuw uman ana asukwafune isah nao, ‘Kwa i Tamai ebigegewasini, kwana mar ana aiwob nowamih kwabai. Anayabin tafaram matara’e ana veya God kwa isa yabuna.
35 — ausente —
35 Ayu bayumih amomorob bay kwaitu, sikau mamamah harew kwaitu atom, abinanawan au merar kwayi a baremaim ama ra’at ama.
36 — ausente —
36 Segar ama’am faifuw kwaitu aus, asawow ainu’in, kwakaifu naatu dibur bar ama’am kwana kwainanawanu.’”
37 Neꞌmine lo lo-ngemekuvo ingine tiꞌ li lilisave: Guvekasi ve make, laineꞌ initeꞌ nene geiꞌ o-gedamuneꞌ ve lo gele none. Nemuꞌ nene geiꞌ gaꞌna helane lo ningo nosoꞌ niteꞌ naniheꞌ do gimuningumuꞌ nolane. Idoꞌ gaza nosomuꞌ nisave lanivo gelo noso naniheꞌ ohizo gimuningumuꞌ nolane.
37 “Sabuw gewasih boro hiniya’afut hinao, ‘Regah mar biyika bayumih imomorob ai’it bay ait, o sika mamamah harew ait itom?
38 Idoꞌ gaza venenga ve nane lo ningo laza naniheꞌ geleꞌmize lamineꞌ uningumuꞌ nolane. Idoꞌ geneganaka nomivo ningo naniheꞌ ma do ngolo-giduningumuꞌ nolane.
38 Naatu biyika inanawan inan ai’it a merar ayiy abuwi ai sebomaim imara’at? O segar ima’am faifuw ait ius?
39 Idoꞌ gaza initeꞌ gize danivo laza naniheꞌ ogo nasahiliꞌ o-giduningumuꞌ nolane. Idoꞌ gaza nalaꞌ numunguꞌ huli-gidikevo nanivo laza naniheꞌ ogo hize eleꞌ o-giduningumuꞌ nolane.
39 Naatu mar biyika isawow inu’in akaifi, o dibur bar ima’ama ainanawani?’”
40 Tiꞌ li longoꞌ i-nidikevo naza guveꞌnesi ve mino tiꞌ lo lo-ngemelesuve: Lingine eveneꞌne zuho ma nene o-ngidube li gilaniꞌza neꞌmine initeꞌ i-ngidaniꞌ nene neniꞌ i-nidaniꞌ gelave. Ee, neze eveneꞌne zuho minangutiꞌ lemo minivesi neꞌmine i-dikevo neniꞌ i-nidaniꞌ gelave.
40 “Aiwob orot boro niyafutih nao, ‘Anababatun au’uwi, nati ana veya’amaim ayu taitu gidigidih isah kwasisinaf, i ayu isau kwasinaf.’”
41 Idoꞌ neꞌmine lo aꞌne hulamaaꞌ uvoda minilizavemukisi tiꞌ lo lo-ngemelesuve: Lingine meꞌneho usiꞌ ize-lingidivete nouvodatiꞌ vi haha igi lihizami oloꞌ lovoꞌ lovoꞌ ogo neineꞌ nene meꞌneho do sotoꞌ ogo Satanisi eze angelole zuhosi aꞌminguꞌ vi hilalizave lo engikumuꞌ salani molo-ngidinguꞌ vi hilalo.
41 “Imaibo sabuw ana beyawane hinabatabat isah boro nao, ‘Biyau’umaim kwatit sa’ab kwan. Kwa i orarafen wanawanan kwarun, Demon Mowan ana tounamatar bairi isah wairaf wanatowan hibobogaigiwas kwan imaim kwarun bairi e’arahi.
42 Ne Nanitekumuꞌ ve. Naza gaꞌna helo nouvo lingine nosoꞌ niteꞌ nimamaniꞌ ve. Idoꞌ nosomuꞌ nonisivo lingine noso ohizi nimamaniꞌ ve.
42 Ayu aa amomorob, men abisa ta kwaitu aan, sikau mamamah harew men kwaitu atom.
43 Idoꞌ venenga ve mino lengita okuvo lingine neleꞌmizi lamineꞌ amaniꞌ ve. Idoꞌ geneganaꞌne nomivo lingine ma di ngili-nidamaniꞌ ve. Idoꞌ naza initeꞌ gize dokuvo idoꞌ nalaꞌ numunguꞌ huli-nidikevo nouvo lingine igi nasahiliꞌ i-nidamaniꞌ ve.
43 Ai nanawan anan men au merar kwayi a sebomaim amara’at. Segar ama’am faifuw men kwaitu ausimih, a sawow ainu’in, o dibur baremaim ama’am men kwana kwainanawanu.’”
44 Neꞌmine lokuvo ingine tiꞌ li longoꞌ i-nidilisave: Guvekasi ve make, gaza gaꞌna hele nanivo he nosomuꞌ gise neivo he idoꞌ venenga ve minanivo he geneganaka nomivo he idoꞌ initeꞌ gize do nanivo he idoꞌ nalaꞌ numunguꞌ nanivo naniheꞌ ningo nasahiliꞌ o-gedo geleꞌmize lamineꞌ amune.
44 “Naatu i boro hiniya’afut hinao, ‘Regah, mar biyika o aa imomorob, o harewamih sika mamamah, o ibinanawan, o segar ima’am, o isawow inu’in, o dibur bar ima’am men aibaisimih?’”
45 Neꞌmine likevo naza tiꞌ lo lo-ngemelesuve: Laminetoꞌ lo-lengemeloze. Lingine eveneꞌ ma neꞌmine i-ngidamaniꞌ neꞌmo neniꞌ i-nidamaniꞌ gelave. Ee, neze eveneꞌne zuho minangutiꞌ lemo minivesi neꞌmine i-damavo neniꞌ i-nidamaniꞌ gelave.
45 “Imaibo i boro niyafutih nao, ‘Anababatun a tur ao’owen, ayu taitu gidigidih men kwabibaisih, nati i men kwakok ayu kwatibaisu.’”
46 Idoꞌ neꞌmine lo lo-ngemekuvo ingine vi mulumo ebekuꞌ vi mulumo gono diviꞌ diviꞌ igi nizavo apasi-ngidamilisave. Ingine neꞌmine ilisaha eveneꞌ lisiheꞌ lamineꞌ ingine eleꞌvoleꞌ ngemeni dameni dii minevoꞌ minevoꞌ ebekuꞌ vi hilalisave.
46 “Naatu nati sabuw i boro hinan ma’ama wanatowan ana baimakiy hinab. Baise sabuw gewasih boro hinan yawas ma’ama wanatowan hinab hinama hiniyasisir.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 25, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.