Mateus 23

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Izesuꞌ aza eveneꞌ mulisesi idoꞌ izipahala zuhosi gamazi nolo-ngemo
1 Imaibo Jesu sabuw rou’ay gagamin naatu i ana bai’ufununayah isah eo,
2 tiꞌ lo lineꞌ: Ingine Zuda vete monoꞌ gozopotatiꞌ laaꞌ naniꞌ apizi lingimaaꞌ navesi idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avesi Moseꞌ ogo molo ineꞌ monovo di aꞌninguꞌ igi Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamazi lo huko-limingumuꞌ nene li-lingimaaꞌ nave.
2 “Ofafar bai’obaiyenayah naatu Pharisee i Moses ana ofafar etei hisora’ub.
3 Nemuꞌ nene gili ngimii ingine li-lingimilizaniꞌ gamazi mukiꞌ nene gili di minilo. Tiꞌ o neineꞌza li-lingimaaꞌ naniꞌ gamaziloꞌ nene angiseꞌinesi eꞌmetisaꞌmanaze. Nemuꞌ ingine igi mili igaꞌ naniꞌ ngemeni dameni neꞌmine nene lingine amilo.
3 Imih abistan tibi’obaiyi i kwanabosiyasiyar, baise men kwani’u’urih. Anayabin abisa teo i men na’atube tisisinafumih.
4 Ingine louꞌ gamazi ngomoꞌ nabaꞌ di nubuho igi gili dalizave li aꞌmine geniꞌvesi louꞌ gamazi vaiꞌ nene eveneliti gataꞌnidoꞌ gihi-ngidaaꞌ nave. Gihi-ngidaaꞌ naniꞌza aꞌmine geniꞌvesi louꞌ gamaziutiꞌ louꞌ hamoꞌ ma ngomo lasolo neꞌminesi angiseꞌine ma gihisaꞌmave.
4 Ofafar fokarih maiyow sabuw tuwabuh hiyara’ah hi’abar tibi’akir, naatu i men kafa’imo boro umah hina’ofere hinibaisih bit nakereremih.
5 Initeꞌ mukiꞌ igi mili igaꞌ naniꞌ nene evenelite ningi lopoꞌni lilizave lisa igaꞌ nave. Idoꞌ ngopoꞌni lilizangumuꞌ nene Monoꞌ Godolo avile di gangi bokisi ngomouꞌ miliki golihiꞌnidoꞌ nehe aꞌninguꞌ nehe nalaꞌ izikaꞌ aniꞌ nene eveneꞌ linge ngivileꞌ igi engiꞌ di naba igi izikaꞌ nave. Tiꞌ igi Moseꞌ louꞌ molaniꞌ nene gate molalive li gili goꞌ gala neꞌmine geneganaꞌine gahevela hela hela naꞌnava izikaniꞌ neꞌmo eveneꞌ ma ngivileꞌ igi di naba igi izikaꞌ nave.
5 “Sawar etei bebeyanamaim tisisinaf sabuw itihimih. God ana Tur ai kanabihimaim hikirum, ukwarih, umah, hai faifuwamaim hikubabaren sabuw itihimih.
6 Neꞌmine iki nosoꞌ niteꞌ naba nada nehe idoꞌ monoꞌ numunguꞌ nehe nevoꞌminguꞌ vilizaniꞌ nene eveneꞌ nabalitevoꞌ minaaꞌ aniꞌ holomolokovoꞌ minilisa gili minaaꞌ nave.
6 Hiyuw hai mar tekokok efan gewasih hinabow hinamare hinama, naatu Kou’ay Bar wanawanan tekokok efan gewasih imaim hinama.
7 Idoꞌ maketiloꞌ eveneꞌ muliseuꞌ siza li-lidilizave li idoꞌ tisazo li di hozi li-lidilizave li gilaaꞌ nave.
7 Hai kok gagamin i ahar efanamaim sabuw hinakakafiyih, hai merar hinay hinabora’ara’ahih bai’obaiyenayah gewasih hinarouw.
8 Ingine neꞌmine igaꞌ naniꞌza Oꞌmosoꞌmo hamoꞌ lengiꞌ tisatine neivo lingine eze izipahala zuho mini linge ma dizi minikevo linge ma limi minamanako nemuꞌ eveneꞌ mamuꞌ Tisazo li-ngidamilizave.
8 “Baise kwa men bai’obaiyenayah hinarauw hina’omih. Anayabin kwa etei i ain uf, naatu a Bai’obaiyenayan i ta’imon.
9 Idoꞌ me misubouko eveneꞌ ma di hozi li-di ezemuꞌ meteho ve lamilo. Okulumokuko neive Oꞌmoso eiꞌ hamoꞌ Metibo ne neive.
9 Men yait ta iti tafaramamaim Tamat kwana’omih, anayabin kwa Tamat i ta’imonamo maramaim ema’am.
10 Idoꞌ lengikumuꞌ gizebo ve ve likelizave. Oꞌmosoꞌmo do lunguꞌ izelive lo imiselelesa live eikovoꞌ hamoꞌ lengiꞌ gizebo vetine neive.
10 Naatu men yait ta kwa isa bai’obaiyenayah narouw nao, anayabin kwa A Bai’obaiyenayan i ta’imon Keriso akisin.
11 Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo lengikutiꞌ ve ma dizo nolineꞌ nene gelekeleꞌ o-lengedo minelive.
11 Orot gagamin kwa wanawananamaim i orot yait taintuwan isah ebi’akir.
12 Idoꞌ ve ma engiꞌ guliveꞌine di dizi minilizaniꞌ nene engiꞌ guliveꞌine doꞌmo leme-ngedeleseive. Idoꞌ ingine engiꞌ diꞌmi limi minilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo doꞌmo dize-ngedo hize eleꞌ o-ngedeleseive.
12 Orot yait taiyuwin ebobora’ah God boro nayare, naatu orot yait taiyuwin eyayare God boro nabora’ah orot gagamin namatar.
13 — ausente —
13 “Yababan boro kwanab, Ofafar Bai’obaiyenayah naatu Pharisee, wanawanah rerekabih! Sabuw mar ana aiwobomaim run isan hai etawan kwahir, naatu kwa run isan kwakwahir, sabuw afa runamih tisisinaftobon baise kwa men kwabibasit boro hinarun.
14 — ausente —
14 Yababan boro kanab, Ofafar Bai’obaiyenayah naatu Pharisee, wanawan rerekabih! Kwafur baibin kwai’a’afiyih hai sawar kwabowabow, naatu iti baifa’i isan kwai’o’orot yoyoban manimanih kwayoyoyoban
15 Ee, Lingine Zuda vete monoꞌ gozopotatiꞌ laaꞌ aniꞌ apizi ngimaaꞌ navesi idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ navesi ehetine ve. Lingine eveneꞌ vevesi minave gili monaaꞌ naha lutine goloso o vineꞌ nene di halekaaꞌ nave minaniꞌ neive. Neꞌmine igi mini lingine numudoꞌ namadoꞌ moni eveneꞌ hamoꞌ nevo ne lengita giꞌmizilizahe li lingine lelita leꞌmetilizave li li-ngimii eveneꞌ gaꞌine dalisa amuzo goloso milaaꞌ nave. Idoꞌ ma lengeꞌmeti izipahatine zuho liliꞌ igi ma lingine laniꞌ gamazitine gili dalizadiꞌmo lengiꞌ lingivileꞌ igi aka golosoloꞌ moni mulumo ebekuꞌ vi hilalizave liliꞌ ilisave. Neꞌmine igaꞌ nanako nemuꞌ agae, mulumotine gelekuve. Oꞌmosoꞌmo lihime lengemelesa neive.
15 “Yababan boro kwanab, Ofafar Bai’obaiyenayah naatu Pharisee, wanawanan rerekabih! Tafaram, tafaram un boy kwabai sabuw dogoroh baikitabirin a kou’ayomaim run isan kwa’u’uwih, naatu orot ta’imon kwabai a kou’ayomaim erur i ana kakafin tafan kwaya’abar kwai’afiy kakafin natun matar kwa bairi kwanan kwani’akiramih.
16 Idoꞌ lingine monoꞌ aka ngelebizaaꞌ ave nizaniꞌza vetine likineꞌ gelavo aꞌmine aka ningi vevesami eveneꞌ monoꞌ nili-ngimi gopo gamazi tiꞌ li li-ngimaaꞌ nave: Gamaziꞌine di amuzo milalisa gamazi lamineꞌ nolune li aꞌine di dizi monoꞌ numuno nabaloꞌ li mili lilizave nene ingine haza gamazivoꞌ lilisave. Soza lilizanikisi engita gamazi ma minamoloseive. Neꞌmine li lingine tiꞌ li li-ngimaaꞌ nave: Ne neiha lamineꞌ nolune li aꞌine di dizi monoꞌ numuno nabauꞌ minineꞌ ngolimoniloꞌ li mili lilizave ingine gamazi laminekovoꞌ lilizaniꞌ o neive. Soza lilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo lihime ngemeleseive. Lingine gopo gamazi neꞌmine li eveneꞌ ngeleꞌmizi gopo igaꞌ nanako nemuꞌ ehetine ve.
16 “Yababan boro kwanab! Mata fimih! A bai’obaiyenamaim sabuw kwai’obaiyih kwao, ‘Orot yait Tafaror Bar isan na’obaifaro, nati ana’obaifaro yabin en, baise orot yait Tafaror Bar wanawanan gold isan na’obaifaro, nati anao matanen i nakakafiy.’
17 Aꞌmine ngolimoni nene monoꞌ numuno nabauꞌ minidiꞌmo kekeize lineꞌ nenako nemuꞌ nene monoꞌ numuno naba neꞌmo ngolimoni ivileꞌ ogo initeꞌ naba neive. Olo. Neineꞌ nenako nemuꞌ lingine aꞌmine monoꞌ numuno nabaloꞌ lo molaaꞌ nene haza niteꞌ neivo monoꞌ numuno nabauꞌ minineꞌ ngolimoni neloꞌ lo molaaꞌ nene initeꞌ gihile neive li laaꞌ nanako nemuꞌ nene vetine like vineꞌ gelavo eveneꞌ dingani goloso nizave.
17 Mata hifim kwabobosa! Sawar menatan i gagamin, gold o Tafaror Bar? Baise Tafaror Bar i gagamin anayabin i wanawananamaim gold i kakafiyih himatar ti’inu’in.
18 Idoꞌ lingine gopo gamazi neꞌminesi li-ngimaaꞌ nave: Gamaziꞌine di amuzo milalisa gamazi lamineꞌ nolune li aꞌine di dizi Oꞌmoso imaniꞌ initeꞌ molaaꞌ holomo neloꞌ li mili lilizave ingine haza gamazivoꞌ lilisave. Soza lilizanikisi engita gamazi ma minamoloseive. Neꞌmine li lingine tiꞌ li li-ngimaaꞌ nave: Ne neiha lamineꞌ nolune li aꞌine di dizi aꞌmine holomoloꞌ Oꞌmoso imaaꞌ naniꞌ initetoꞌ li mili lilizave ingine gamazi laminekovoꞌ lilizaniꞌ o neive. Soza lilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo lihime ngemeleseive li li-ngimaaꞌ nave.
18 Iban maiye sabuw kwai’obaiyih kwao, ‘Orot yait sibor ana gem kakafiyin isan nao’obaifaro, nati anao baifaro i yabin en, baise gem kakafiyin afe’enamaim siwar isan na’obaifaro nati ana’obaifaro i nakakafiy.’
19 Idoꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ Oꞌmoso imaniꞌ initeꞌ molaaꞌ holomo neꞌmo aꞌmine Oꞌmoso imaniꞌ initeꞌ nene kekeize lo neineꞌ nenako nemuꞌ Oꞌmoso imaniꞌ initeꞌ nene holomo neꞌmo ivileꞌ ogo initeꞌ naba neive. Olo. Neineꞌ nenako nemuꞌ lingine aꞌmine holomoloꞌ lo molaaꞌ nene haza niteꞌ neivo aꞌmine holomoloꞌ mili Oꞌmoso imaniꞌ initetoꞌ lo molaaꞌ nene initeꞌ gihile neive li laaꞌ nanako nemuꞌ nene vetine likineꞌ gelave.
19 Mata hifim kwabobosa! Sawar menatan i gagamin, siwar o sibor ana gem kakafiyin tafanamaim siwar tena kakafiyin kakafiyin temamatar i gagamin?
20 Gililo. Ingine lamineꞌ nolune li aꞌine di dizi Oꞌmoso imaniꞌ initeꞌ molaaꞌ holomoloꞌ li milalizaniꞌ nene aꞌmine holomolokisi idoꞌ Oꞌmoso imaaꞌ naniꞌ initeꞌ mukiꞌ aꞌmidoꞌ neineꞌ nemukisi li mili lilizaniꞌ geleleseive.
20 Isan imih orot yait sibor ana gem kakafiyin isan eobaifaro, sawar etei nati gem tafaramamaim ti’inu’in auman isah eobaifaro.
21 Idoꞌ ingine aꞌine di dizi monoꞌ numuno nabaloꞌ li mili lilizaniꞌ nene aꞌmine monoꞌ numuno nabalokisi aꞌmine monoꞌ numuno melehinelokisi li mili laniꞌ geleleseive.
21 Na’atube orot yait Tafaror Bar isan eobaifaro, i God nati wanawananamaim ema’am auman isan eobaifaro.
22 Idoꞌ ingine aꞌine di dizi Okulumotoꞌ li mili lilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo aꞌmidoꞌ mino initeꞌ mukitoꞌ gizebo ogaꞌ neineꞌ moꞌmosiꞌve nelokisi li mili aꞌmidoꞌ minivelokisi li mili laniꞌ geleleseive. Nemuꞌ nene naniteꞌ nanitetoꞌ li mili adine di dizi lilizahe. Ha gamazi laminekovoꞌ lilisave.
22 Naatu orot yait mar isan eobaifaro i God ana urama’ama efan isan eobaifaro, anayabin nati i God ana ma’ama efan.
23 Lingine Zuda vete monoꞌ gozopotatiꞌ laaꞌ naniꞌ apizi ngimaaꞌ navesi idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ navesi nene ehetine ve. Lingine eveneꞌ vevesi minave gili monaaꞌ naha lutine goloso o vineꞌ nene di halekaaꞌ nave minaniꞌ neive. Neꞌmine igi mini lingine Moseꞌ louꞌ gamaziutiꞌ gamazi ngomo maloꞌ eꞌmeti midinguꞌ minineꞌ initekutiꞌ linge ngomo ma ize mili Oꞌmoso imaaꞌ nanguꞌ nene initeꞌ ngomo ngomo adoꞌ noso niteꞌ do laniteꞌ ogaꞌ ineꞌ initeꞌ nevoꞌmingutikisi izeꞌ mili Oꞌmoso imaaꞌ naniꞌza Moseꞌ aza eveneꞌ monovo lisihekovoꞌ i-ngidilizangumukisi idoꞌ mulumoꞌine gili ngeleꞌmize lamineꞌ ilizangumukisi idoꞌ goꞌine izamilizangumukisi louꞌ gamazi lineꞌ nene dizo mino initeꞌ naba neineꞌ nene gili hulaaꞌ nave. Aꞌmine lemo minineꞌ louꞌ gamazi ngomo ngomo damilizavoba gili dalizadoꞌ o neineꞌza aꞌmine luvoniꞌ louꞌ gamazi naba nesi gili dalizanako mo gili disaꞌmave. Agae, mulumotine gelekuve. Oꞌmosoꞌmo lihime lengemelidoꞌ o neive.
23 “Yababan boro kwanab, Ofafar Bai’obaiyenayah naatu Pharisee, wanawanan rerekabih! Kwa i fiyow yamurih gewasih, bay hai momon, bay matah haibaib gewasih i roumukur kwayai God kwabitin, baise ofafar gagamih ma gewas isan, kabeber, bosunusunub isan eo i kwakwahiren. Ofafar iti i gagamih, gewasin i kwatabosiyasiyar ofafar afa auman.
24 Lingine vetine like vineꞌ gelavo monoꞌ aka ngelebizilisa igi aꞌmine aka ningi vevesami lihime ngomo ngomo daaꞌ monovo hulaniꞌza lihime nabaꞌ naba daaꞌ monovo nene hulamanako eveneꞌ ma nalizaniꞌ initekutiꞌ initeꞌ ngomo lasolo neꞌmo do goloso alive li di huliki initeꞌ goloso naba nene mikileꞌ igaꞌ naniꞌ gili vaniꞌ nizave.
24 Bonawiyenayah mata fim! Ofafar rimiyafof totomar i kwarurububuna, baise camel koun butun i kwatotonan.
25 Idoꞌ lingine Zuda vete monoꞌ gozopotatiꞌ laaꞌ aniꞌ nene apizi ngimaaꞌ navesi idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ navesi ehetine ve. Lingine eveneꞌ vevesi minave gili monaaꞌ naha lutine goloso o vineꞌ nene di halekaaꞌ nave minaniꞌ neive. Neꞌmine igi mini lingine okodine losuvo di guni iki lamineꞌ noube li igaꞌ naha lutine neꞌmo gumineloꞌ ve gelo mo initeꞌ golosovoꞌ dalisa gili nizave. Lingine kapu idoꞌ lapese heta noso iziki lulouko ha hulikaꞌ naniꞌ neꞌmine nizanako nemuꞌ agae, mulumotine gelekuve. Oꞌmosoꞌmo lihime lengemelesa neive.
25 “Yababan boro kwanab, Ofafar Bai’obaiyenayah, naatu Pharisee wanawanan rerekabih! A kerowas naatu a tew ufuhine i kwasasouwen, baise wanawanah i kato rabirabih, bain, bai’o’orot, kabat, gamin baiyow awan karatan inu’in.
26 Halisaioꞌ ve vetine like vineꞌ gilineꞌ mene okodine losuvo nene mo lamineꞌ ilive li ma gomuꞌ nene lutine di lamineꞌ ilisave.
26 Mata hifim kwabobosa Pharisee! Gewasin a tew naatu a kerowas wanawanahine wan kwanasouwen, saise ufuhine auman boro hinigewasih.
27 — ausente —
27 “Yababan boro kwanab, Ofafar Bai’obaiyenayah naatu Pharisee. wanawan rerekabih! Kwa a’itinin i rah ufunane tewowab gewas ebatabat na’atube, baise wanawanan i orot babin hai rarik awan karatan masin kakafin.
28 — ausente —
28 Imih kwa ayumat i nati na’atube, ufunane sabuw matahimaim a’itinin i gewasin, baise wanawananamaim a kakafin naatu a tafasar i ra’at.
29 — ausente —
29 “Yababan boro kwanab, Ofafar Bai’obaiyenayah, naatu Pharisee, wanawan rerekabih! dinab oro’orot hai yawas gewasih naatu sabuw hai yawas mutufurih himomorob hai rah i kwabobuna’en kwama kwabi’aburen.
30 — ausente —
30 Naatu kwao, aki ai a’agir hima’am hai veya’amaim bairi ata ma’am aki boro men dinab oro’orot ata rauw hitamorobomih.
31 Idoꞌ neꞌmine igi lingine polohete ngibili hilaveti zuho minikevo engiꞌ ngemeni dameni lengita minineꞌ nene di sotoꞌ igi lengiꞌ monovotine langisetine li sotoꞌ igaꞌ nave.
31 Imih nati turamaim kwa taiyuw kwao’orereb kwa uwatanah i dinab oro’orot hi’asbunubunuw himorob.
32 Lingine avotinge aniꞌ monovo nene di di vamilizanako ha di di vilevo. Neꞌmine igaꞌ nanako nemuꞌ agae, mulumotine gelekuve. Oꞌmosoꞌmo lihime lengemelesa neive.
32 Imih abisa uwatanah hibubusuruf hisisinaf i kwaisawar nuhi efot.
33 Sataliꞌmi izipahala zuho, Oꞌmosoꞌmo gonitoꞌ lengeleꞌmize molalidotiꞌ ha olovoꞌ ilizahe. Oꞌove. nGeli olovoꞌ amilisave. Nemuꞌ nene lihizamilineꞌ olokuꞌ vi hilalisave.
33 “Kok hai yumat! naatu kok natunatun! God ana baimakiy boro kwanahaiw?
34 Neꞌmine ilizangumuꞌ nene naza Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi li sotoꞌ i lingimilizavesi idoꞌ gamazi monovo ningi gili li sotoꞌ i lingimilizavesi idoꞌ monoꞌ apizi lingimilizavesi nene lengita ngimiselelesuve. Neꞌmine okuvo ikevo lingine engikutiꞌ linge ma lohotoꞌ zaloꞌ ngibili hili linge ma monoꞌ numudinguꞌ gavosotunuꞌ ngibiliki numudotiꞌ numudotiꞌ ngimiselekaꞌ ngimiselekaꞌ igi minilisave.
34 Isan imih a tur ao’owen, dinab oro’orot, bai’obaiyenayah naatu orot not wairafih boro aniyafarih hinan. Baise boro kwanabow kwanarauw hinamorob, afa boro kwana’onafih, naatu boro kwanarouw hinamorob, afa boro Kou’ay bar wanawanan kwanawabirih, naatu bar merar ta ta’amaim kwaninunih kwanaremor.
35 Aꞌmine ve ngimiseleloniꞌ nene nemuꞌ ngimiselelesuve: Me misubouko nene ve lisiheꞌ lamineꞌ mukiꞌ nene eveneꞌ malite ngibili hilikaꞌ hilikaꞌ aniꞌ neꞌmi lihime nene lengita dizeleseive lo ngimiselelove. Ee, Adamuꞌ gipele ve lisiheꞌ Abeliꞌni uvolohoꞌmo bele hilidotiꞌ nene ve lisiheꞌ mukiꞌ ngibili hiliꞌmi dizi Balakiaꞌ gipele Zakaliaꞌ aza Oꞌmoso lehizi-daniꞌ initeꞌ olokuꞌ gizaaꞌ aniꞌ holomosi idoꞌ monoꞌ numuno naba nesi olusoꞌ neivo bili hiladoꞌ ivo aꞌmine ngibili hilaniꞌ neti lihimeꞌine nene lengita dizeleseive.
35 Sinaf ana an nati isan, sabuw gewasih himorob hai rara susuwa anabit etei boro kwa tafa nayen baimakiy kwanab. Abel orot gewasin momorob ana veya’ika re na Berakiah natun Zechariah, iti Tafaror Bar naatu sibor kakafiyin hai founamaim kwarab momorob i ana veya’amaim tit.
36 Laminetoꞌ nolo-lingimuve: Eveneꞌ mukiꞌ ngibili hiladiꞌmi lihime mukiꞌ nene me misubouꞌ idise nizave lengita dizeleseive.
36 Imih tur anababatun a tur ao’owen, Sabuw himorob hai rara re’er hai bit etei kwa iti boun yawasih kwama’am boro kwanab.
37 Agae, Zelusalemi alevekizo, lingine polohete ngibili hilii idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lengita gono dalizave lo ngeletivesi nene geheni gavoso ngibili hilaaꞌ ave lengiꞌ nene okoloholiꞌmo goduvoꞌ do holokeꞌneꞌveko do nubuho o-ngidineꞌ maꞌmine ogo gamene gamene lengeleꞌmize lamineꞌ olosa uvoniꞌza lingine goseleꞌ lengebelave.
37 “O Jerusalem, Jerusalem! dinab oro’orot etei i’asbunuw himorob, naatu kob abarayah hiyunih hinan etei kabayamaim irauw himorob. Mar etei a kok kwanekwan umau’umaim natunat atabuwih hitan ta’imon hitamatar. Kokorere natunatun ita’imonih ebaba’afuwih na’atube, baise o men kafa’imo baibasit itu.
38 Lingine gililo. Numuno nabatine minineꞌ ebetinguꞌ nene Oꞌmoso aza gohi minamo mo hulo-lengedavo gaꞌmetoꞌ neꞌmine ogo mineleseive.
38 Isan imih a bar a merar boro hinakwahir naowarar.
39 Idoꞌ mene noluvoniꞌ gamazi neꞌmi monovo tiꞌ lo nolo-lingimuve. Idise melotiꞌ nene neze okoꞌneloꞌ ningami miniꞌmi dizi alingeta gohi sotoꞌ nouvo tiꞌ li li-nimilisave: Guvetesi ve Oꞌmosoꞌmi velemuꞌ anive naineꞌ ma nene noꞌnohoꞌ geita minivoo. Neꞌmine li li-nimilizaniꞌ gameneuꞌ nene neze ningilisave lo lo-ngimineꞌ ve.
39 A tur ao’owen ayu boro men kwana’itu maiye’emih. Ana maramaim kwanao, ‘Yait Regah wabinamaim enan boro baigegewasin nab.’”

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.