Mateus 22

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ACF

Sair da comparação
ACF Almeida Corrigida Fiel
1 Izesuꞌ aza iheꞌ imineꞌ molo aneza gamazi nolo-ngemo tiꞌ lo lineꞌ:
1 Então Jesus, tomando a palavra, tornou a falar-lhes em parábolas, dizendo:
2 Okulumokuꞌ miniveꞌmo eiꞌ gizebo inguꞌ vi hilalizave lo elese molave ingine aꞌmanapa igi amavo atoꞌ aleve ngeleꞌmize molalineꞌ monovo neꞌmino neive: Guvelesi ve maliꞌmo gipeleloꞌ veneꞌ hukolosa nosoꞌ niteꞌ do vaꞌvaꞌ ineꞌ.
2 O reino dos céus é semelhante a um certo rei que celebrou as bodas de seu filho;
3 Do vaꞌvaꞌ noogo gelekeleꞌ izipe ngimiselavo elese molaveloꞌ vi alo li li-ngidaniꞌza aꞌmine elese molave ingine gilii aꞌmanapa igi amaniꞌ.
3 E enviou os seus servos a chamar os convidados para as bodas, e estes não quiseram vir.
4 Neꞌmine ikevo aza iheꞌ gelekeleꞌ izipe ngimiselo tiꞌ lo lineꞌ: Elese muluve maloꞌ gohi vi neꞌmine li-ngimilo: Nosoꞌ niteꞌ nene mo do vaꞌvaꞌ okuve. Bulumakaꞌ idoꞌ ize ato atoꞌ gehesi minaniꞌ mo ngebelo gize vataꞌ ogo nosoꞌ niteꞌ ato atokisi do vaꞌvaꞌ ogo molo nouve. Nemuꞌ nene aꞌmine lo vineꞌ nosoꞌ nitetoꞌ nene aloꞌ alo.
4 Depois, enviou outros servos, dizendo: Dizei aos convidados: Eis que tenho o meu jantar preparado, os meus bois e cevados já mortos, e tudo já pronto; vinde às bodas.
5 Tiꞌ lo lavo ingine iheꞌ vi li-ngidikevo goseleꞌ ngebelo vosoꞌ gaꞌine ngisamivo gili huli ve ma ne miꞌveuko vavo ve ma ne bisinisiꞌvela vo gonouꞌ vineꞌ.
5 Eles, porém, não fazendo caso, foram, um para o seu campo, outro para o seu negócio;
6 Idoꞌ linge ma nete guvelesi veꞌmi gelekeleꞌ izipe nene aꞌnidoꞌ di linge ma goboni mili-ngidi linge ma nene ngibili hilaniꞌ.
6 E os outros, apoderando-se dos servos, os ultrajaram e mataram.
7 Neꞌmine ikevo guvelesi ve aza izeboloꞌ goloso molavo ami lovouꞌ monaaꞌ ave ngeletavo vi gelekeleꞌ izipe ngibili hilave vi ngebele geseꞌ igi numuꞌine ebeꞌine viteꞌ viteꞌ igi ngibilaniꞌ.
7 E o rei, tendo notícia disto, encolerizou-se e, enviando os seus exércitos, destruiu aqueles homicidas, e incendiou a sua cidade.
8 Neꞌmine ikevo guvelesi ve aza iheꞌ gelekeleꞌ izipe tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nosoꞌ niteꞌ nene mo do vaꞌvaꞌ o noneꞌza elese muluve nene ngemeni dameni golososi aꞌminguꞌ amosolovoꞌ minaniꞌ.
8 Então diz aos servos: As bodas, na verdade, estão preparadas, mas os convidados não eram dignos.
9 Nemuꞌ nene vi aka ngomoꞌ nabakuꞌ moni ningilizaniꞌ eveneꞌ mukiꞌ ngeleꞌmizi ikevo nosoꞌ niteꞌ mene nalizave.
9 Ide, pois, às saídas dos caminhos, e convidai para as bodas a todos os que encontrardes.
10 Neꞌmine lavo aꞌmine gelekeleꞌ izipe aka ngomo ngomouꞌ moni eveneꞌ golososi laminekisi ngeleꞌmizi ikevo nosoꞌ niteꞌ di vaꞌvaꞌ aniꞌ numunguꞌ nene gikiꞌ lamineꞌ aniꞌ ve.
10 E os servos, saindo pelos caminhos, ajuntaram todos quantos encontraram, tanto maus como bons; e a festa nupcial foi cheia de convidados.
11 Eveneꞌ vaiꞌ gikiꞌ ikevo guvelesi ve aza ningelesa dizineꞌ. Dizo ningineꞌ nene ve maliꞌmo nosoꞌ niteꞌ nalisa gonolise lamineꞌ igaꞌ adiꞌmine amo haza ogo minineꞌ nene ningineꞌ.
11 E o rei, entrando para ver os convidados, viu ali um homem que não estava trajado com veste de núpcias.
12 Ningo guvelesi veꞌmo tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Zogone, gaza nosoꞌ niteꞌ nalisa genegana lamineꞌ ngilaaꞌ aniꞌ ma ngolamo meuꞌ nanitekumuꞌ dizane. Neꞌmine lavo aꞌmine ve gamazi lilineꞌ nomivo viseꞌ ogo minineꞌ.
12 E disse-lhe: Amigo, como entraste aqui, não tendo veste nupcial? E ele emudeceu.
13 Neꞌmine ogavo guvelesi ve aza gelekeleꞌ izipe lo-ngimineꞌ: Gizene analoꞌ nalaꞌ di-miki huli hetoꞌ litiꞌmuso naba ize mininguꞌ nene huli-dilo. Neloꞌ mino mulumo alumo gelo ive nama ogo vele ongoho langoloꞌ ogo mineleseive.
13 Disse, então, o rei aos servos: Amarrai-o de pés e mãos, levai-o, e lançai-o nas trevas exteriores; ali haverá pranto e ranger de dentes.
14 Tiꞌ lo lo-ngemo Izesuꞌ aza neꞌmine lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ mukiꞌ elese molo neineꞌza aꞌmingutiꞌ nene eveneꞌ hamo pamokovoꞌ nevo gizekaꞌ ogo do anauꞌ oloseive.
14 Porque muitos são chamados, mas poucos escolhidos.
15 Neꞌmine lavo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave vi tiꞌ li lovo gizi laniꞌ: Eveneꞌ ma ngimiselekunivo vi Izesuꞌni golo izikevo goniꞌ o-deloineꞌ gamazi lilingumuꞌ ve laniꞌ. Neꞌmine li engiꞌ izipahaꞌine zuhoutikisi guvelesi ve Helodeꞌni hize eleꞌ i-daaꞌ aveutikisi eveneꞌ linge ma ngimiselikevo
15 Então, retirando-se os fariseus, consultaram entre si como o surpreenderiam nalguma palavra;
16 — ausente —
16 E enviaram-lhe os seus discípulos, com os herodianos, dizendo: Mestre, bem sabemos que és verdadeiro, e ensinas o caminho de Deus segundo a verdade, e de ninguém se te dá, porque não olhas a aparência dos homens.
17 — ausente —
17 Dize-nos, pois, que te parece? É lícito pagar o tributo a César, ou não?
18 Tiꞌ li laniꞌza Izesuꞌ aza engiꞌ monovo goloso ningo gelo adoꞌ lingine Kaesaleꞌni takisi moni imilo lilineꞌ neꞌmo Zuda ve nene ngizeboloꞌ molavo ganala dalive. Idoꞌ imamilo lilineꞌ nene Loma ve ngizeboloꞌ molavo ganala dalive li gilaniꞌ nene gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine eveneꞌ vevesi minaniꞌ gili moni lutine goloso o vineꞌ nene di halekaniꞌ mene
18 Jesus, porém, conhecendo a sua malícia, disse: Por que me experimentais, hipócritas?
19 nanimuꞌ nemenguꞌ nimilave. Takisi milaliza moni nene ningeloze. Di alo. Neꞌmine lavo aꞌmine geheni ne di igi elebizaniꞌ.
19 Mostrai-me a moeda do tributo. E eles lhe apresentaram um dinheiro.
20 Elebizikevo ningo tiꞌ lo longoꞌ o-ngedo lineꞌ: Me moniloꞌ eveneliꞌmi golo velesi gulivesi neineꞌ nene zahi golo velesi gulivesi neive. Longoꞌ o-ngedavo nene Kaesaleꞌ ma ve laniꞌ.
20 E ele diz-lhes: De quem é esta efígie e esta inscrição?
21 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Tiꞌ li ma aꞌmine moni nene ngamani gizebo ve eiꞌ Kaesaleꞌ initeꞌve noloseinako aꞌminemuꞌ nolivo ma nene ha imilo. Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo lingimineꞌ initetoꞌ nene ha golo hizi imilo.
21 Dizem-lhe eles: De César. Então ele lhes disse: Dai pois a César o que é de César, e a Deus o que é de Deus.
22 Neꞌmine lavo engiꞌ gamaziꞌine neꞌmo ivileꞌ amivo ingine veꞌine gahava nomineꞌ mini huli-miki vi ha ha aniꞌ.
22 E eles, ouvindo isto, maravilharam-se, e, deixando-o, se retiraram.
23 Idoꞌ aꞌmine gameneuꞌ nene Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine helaakutiꞌ otaaꞌ ne nomive laaꞌ ave engikutiꞌ linge ma Izesuda igi longoꞌ i-di laniꞌ:
23 No mesmo dia chegaram junto dele os saduceus, que dizem não haver ressurreição, e o interrogaram,
24 Tisazo, Moseꞌ aza luhuvo tiꞌ lo gizo lemave: Uvoꞌninge nakuꞌninge ma minilizangutiꞌ maliꞌmo veneꞌ do mino izipe gedamo helavo ma engikutiꞌ maliꞌmo aꞌmine veneꞌ gevonoꞌ nene do aꞌmine hilivemuꞌ nene izipe gedo molo-delive.
24 Dizendo: Mestre, Moisés disse: Se morrer alguém, não tendo filhos, casará o seu irmão com a mulher dele, e suscitará descendência a seu irmão.
25 Neꞌmine o neinako uvoꞌninge nakuꞌninge seveni ma minaniꞌ. Uvoꞌnibo ganaꞌve neꞌmo veneꞌ do mino izipahala sotoꞌ amavo hilineꞌ. Helavo nakunolo aꞌmidotiꞌ neꞌmo elenahine daniꞌ.
25 Ora, houve entre nós sete irmãos; e o primeiro, tendo casado, morreu e, não tendo descendência, deixou sua mulher a seu irmão.
26 Idoꞌ aꞌmine nakunolo aꞌmine veneꞌ do aꞌmineꞌmine ogo izipe gedamo helavo nakunolo aꞌmidotiꞌ neꞌmosi aꞌmine veneꞌ do izipe gedamo hilineꞌ. Ee, aꞌmine uvoꞌninge nakuꞌninge seveni aꞌmine veneꞌ nene dikaꞌ dikaꞌ igi izipe gidami hili osuꞌ laniꞌ.
26 Da mesma sorte o segundo, e o terceiro, até ao sétimo;
27 Hili osuꞌ likevo alingeꞌ veneꞌ aza hilineꞌ.
27 Por fim, depois de todos, morreu também a mulher.
28 Neꞌmine ogavo aꞌmine uvoꞌninge nakuꞌninge seveni nete aꞌmine veneꞌ nene mukilite daniꞌ ma nenako eveneꞌ mukiꞌ hilangutiꞌ otiliza gameneuꞌ zahi elenaho loloꞌ ilive.
28 Portanto, na ressurreição, de qual dos sete será a mulher, visto que todos a possuíram?
29 Likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine Oꞌmosoꞌmi gamazi Monoꞌ Godolouꞌ gizi nizaniꞌ nene gili vevesami Oꞌmosoꞌmi amuzomukisi gili lamineꞌ isaꞌmaniꞌ neꞌmo gili gopo ikeve.
29 Jesus, porém, respondendo, disse-lhes: Errais, não conhecendo as Escrituras, nem o poder de Deus.
30 Hilangutiꞌ otaaꞌ gameneuꞌ nene veneꞌ daaꞌ idoꞌ veloꞌ vaaꞌ monovo nene ma minamoloseive. Eveneꞌ Oꞌmosoꞌmi angelole ha minaaꞌ naniꞌ neꞌmini inginesi ha minilisave.
30 Porque na ressurreição nem casam nem são dados em casamento; mas serão como os anjos de Deus no céu.
31 Neꞌmine o neineꞌza eveneꞌ hilangutiꞌ otaaꞌ nemuꞌ lo-lengemelove. Lingine Oꞌmosoꞌmo me gamazi lo-lingimineꞌ nene Monoꞌ Godolouꞌ gize neineꞌ ma gati gilahe gilamave.
31 E, acerca da ressurreição dos mortos, não tendes lido o que Deus vos declarou, dizendo:
32 Tiꞌ lo gize neive: Naza Abalahamule Isakale Zakobole engiꞌ Oꞌmosoꞌine ne nouve lineꞌ. Idoꞌ aꞌmine ve hili osuꞌ ladiniko engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve ngelo ma lamidine. Engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve lineꞌ neꞌmo mo hili osuꞌ lami ha nizave lo gelelesune.
32 Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaque, e o Deus de Jacó? Ora, Deus não é Deus dos mortos, mas dos vivos.
33 Tiꞌ lo Izesuꞌ lineꞌ nemuꞌ eveneꞌ ingine upuhoꞌ igi voꞌine gaꞌine vineꞌ ve.
33 E, as turbas, ouvindo isto, ficaram maravilhadas da sua doutrina.
34 IdoꞌIzesuꞌ lineꞌ gamazi nene ivileꞌ igi Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ avete aꞌmidoꞌ gamazi ma li-imamilizaniꞌ o vivo gili Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave Izesuꞌ neida vi di geseꞌ ikevo
34 E os fariseus, ouvindo que ele fizera emudecer os saduceus, reuniram-se no mesmo lugar.
35 engikutiꞌ ve ma Zuda vete monoꞌ gozopotatiꞌ laaꞌ naniꞌ nene apize ngemaaꞌ ive ma minineꞌ neꞌmo emenguꞌ molo tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ:
35 E um deles, doutor da lei, interrogou-o para o experimentar, dizendo:
36 Tisazo, Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamazi lo huko-lidineꞌ neutiꞌ louꞌ gamazi mukiꞌ ngivileꞌ ogo nani gamaziꞌmo dizo neive.
36 Mestre, qual é o grande mandamento na lei?
37 — ausente —
37 E Jesus disse-lhe: Amarás o Senhor teu Deus de todo o teu coração, e de toda a tua alma, e de todo o teu pensamento.
38 — ausente —
38 Este é o primeiro e grande mandamento.
39 Idoꞌ aꞌmidotiꞌ lemo minineꞌ gamazi ma aꞌmine gidini mino tiꞌ lo neive: Lingine lengiꞌ okodinemuꞌ gilaaꞌ naniꞌ neꞌmine igi eveneꞌ avita gidini nizavemukisi nene gili lutine ngimilo.
39 E o segundo, semelhante a este, é: Amarás o teu próximo como a ti mesmo.
40 Moseꞌ louꞌ gamazi linge gizineꞌ nesi idoꞌ Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi li sotoꞌ igaꞌ ave polohetelite gizi nizaniꞌ gamazi mukiꞌ nesi aꞌmine louꞌ sitaꞌ gele daaꞌ monovo nene ha li ngoloꞌ lilisa imineꞌ mili gizi nizaniꞌ ve.
40 Destes dois mandamentos dependem toda a lei e os profetas.
41 Idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine di geseꞌ igi nizavo Izesuꞌ aza longoꞌ o-ngedo
41 E, estando reunidos os fariseus, interrogou-os Jesus,
42 tiꞌ lineꞌ: Lingine Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa livemuꞌ gilikevo zahi aꞌvopilemoꞌ nolive. Lavo ingine avotemoti guveꞌinesi ve naba Davidiꞌ aꞌvopilemoꞌ ve li li-imaniꞌ.
42 Dizendo: Que pensais vós do Cristo? De quem é filho? Eles disseram-lhe: De Davi.
43 Li-imikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Tiꞌ li ma Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ neꞌmo do ote-davo Davidiꞌ aza aꞌmine vemuꞌ Guveꞌnesi ve ve lineꞌ nene nanimuꞌ lave. Davidiꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ:
43 Disse-lhes ele: Como é então que Davi, em espírito, lhe chama Senhor, dizendo:
44 Okulumokuꞌ ve aza Guveꞌnesi vemuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ:
44 Disse o Senhor ao meu Senhor:Assenta-te à minha direita,Até que eu ponha os teus inimigos por escabelo de teus pés?
45 Neꞌmino Davidiꞌ neꞌmo Guveꞌnesi ve ve lo lineꞌ nenako nemuꞌ aꞌmine do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo imiselelesa live aza Davididatiꞌ leme mino ha aꞌvovoꞌ nado minelive.
45 Se Davi, pois, lhe chama Senhor, como é seu filho?
46 Neꞌmine lo longoꞌ o-ngedavo eveneꞌ aꞌminguꞌ mo ngeli li-imamilizaniꞌ ogavo aꞌmine gamenelotiꞌ nene ngehelele goloso izavo initeꞌ gohi mamuꞌ longoꞌ i-damaniꞌ.
46 E ninguém podia responder-lhe uma palavra; nem desde aquele dia ousou mais alguém interrogá-lo.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.