Mateus 20
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NVT
1 Idoꞌ Okulumokuꞌ miniveꞌmo gelekeleꞌ i-daaꞌ aveloꞌ gizebo ogo gono dadoꞌ meni ngemelineꞌ monovomuꞌ nene neꞌmino lo molo lo-lengemelove: Gamene ma nedengaꞌ goꞌ lavo ve ma misuboꞌve naba miniveꞌmo oto vaini miꞌveuꞌ gono dalizavemuꞌ visetoꞌ monineꞌ.
1 “Pois o reino dos céus é como o dono de uma propriedade que saiu de manhã cedo a fim de contratar trabalhadores para seu vinhedo.
2 Mono eveneꞌ ma ningo miꞌneuꞌ gono dalizangumuꞌ nene gamene hamo hamotoꞌ tu (2) kina tu (2) kina lengemelove lavo lamineꞌve likevo miꞌvela ngimiselavo vi gono di minaniꞌ.
2 Combinou de pagar uma moeda de prata por um dia de serviço e os mandou trabalhar.
3 Idoꞌ gono di nizavo hoꞌ dizo naeni (9) kiloku neꞌmine ogavo mine meleho vo eveneꞌ gohi ma maketi ebekuꞌ haza nizavo ningo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
3 “Às nove da manhã, estava passando pela praça e viu por ali alguns desocupados.
4 Linginesi vi miꞌneuꞌ gono dalo. Vi dikevo meni aꞌmidoꞌ lisiheꞌ ilineꞌ nene lengemelesuve.
4 Contratou-os e disse-lhes que, no final do dia, pagaria o que fosse justo.
5 Neꞌmine lavo vi gono di minaniꞌ. Idoꞌ ingine gono di nizavo mine meleho holiseꞌ gamene tuvelu (12) kiloku neꞌminelokisi idoꞌ tili (3) kiloku neꞌminelokisi gohi vo eveneꞌ gohi ma ningo aꞌmineꞌmine ogo gonoꞌveloꞌ ngimiselavo vaniꞌ.
5 E eles foram trabalhar no vinhedo. Ao meio-dia e às três da tarde, fez a mesma coisa.
6 Vi gono di nizavo nivengaꞌ molalosa faef (5) kiloku neꞌmine ogavo iheꞌ vo eveneꞌ gohi ma minaniꞌ nene ningo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nedengatiꞌ gono dami haza miniꞌmi vi idise nivengaꞌ molalosa neidokisi haza nizaniꞌ nene nanimuꞌ nave.
6 “Às cinco da tarde, estava outra vez na cidade e viu por ali mais algumas pessoas. ‘Por que vocês não trabalharam hoje?’, perguntou ele.
7 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Eveneꞌ ma gono ma limamanako neꞌmo haza none. Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Linginesi miꞌneuꞌ vi gono dalo.
7 “‘Porque ninguém nos contratou’, responderam. “Então o proprietário disse: ‘Vão e trabalhem com os outros no meu vinhedo’.
8 Lavo vi gono dikevo nivengaꞌ molo sigisi (6) kiloku ogavo mine meleho gusikusiꞌve tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gonoloꞌ ve asi lo-ngemezo. Gono huli ikevo meni ngemelinge. Gono alingeꞌ dave nene gomuꞌ ngemo aꞌmidotiꞌ aꞌmidotiꞌ dave ngemekaꞌ ngemekaꞌ ogo gomuꞌ dave alingeꞌ ngemelesane.
8 “Ao entardecer, mandou o capataz chamar os trabalhadores e pagá-los, começando pelos que haviam sido contratados por último.
9 Neꞌmine lavo neꞌmine ogo neivo faef (5) kiloku neꞌmineloꞌ apiꞌ igi gono dave ikevo tu (2) kina tu (2) kina ngemavo daniꞌ.
9 Os que foram contratados às cinco da tarde vieram e receberam uma moeda de prata.
10 Idoꞌ nelotiꞌ gono gomuꞌ dave igi ingine aza tu (2) kina tu (2) kina lemosa aꞌmidoꞌ gohi ma imineꞌ molo lemelihe li gilaniꞌza neꞌmine amo tu (2) kina tu (2) kina nene ngemavo aꞌminevoꞌ daniꞌ.
10 Quando chegaram os que foram contratados primeiro, imaginaram que receberiam mais. Contudo, também receberam uma moeda de prata.
11 Aꞌminevoꞌ di mine melehine elemi tiꞌ li laniꞌ:
11 Ao receber o pagamento, queixaram-se ao proprietário:
12 Holiꞌmo amuzo molo nolivo gohise helo gono naba dovoꞌ dovoꞌ ogo minunive meni lemo gono ngomovoꞌ dave ngivileꞌ ogosa meni naba lemelinako gaza engikisi lelikisi do lisiheꞌ ogo hamoꞌ votigileloꞌ meni lemane.
12 ‘Aqueles trabalharam apenas uma hora e, no entanto, o senhor lhes pagou a mesma quantia que a nós, que trabalhamos o dia todo no calor intenso’.
13 Neꞌmine li elemaniꞌza aza mine meleho engikutiꞌ ve mamuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Zogone ve, naza monovo goloso o-gedamuve. Gono dalinidoꞌ tu (2) kina gemelove lokuvo gaza lamineꞌ ve lanivo gamazite do hamoꞌ ogo lusidoꞌ mo gimuvoniꞌ nenako
13 “O proprietário respondeu a um deles: ‘Amigo, não fui injusto. Você não concordou em trabalhar o dia inteiro por uma moeda de prata?
14 aꞌmine menika nene dosa vozo. Geiꞌ gimuvoniꞌ neꞌmine alingeꞌ igi gono davesi hamoꞌ meni ngemelesuve lo gele nouve.
14 Pegue seu dinheiro e vá. Eu quis pagar ao último trabalhador o mesmo que paguei a você.
15 Idoꞌ neniꞌ moniꞌnedunuꞌ olosa giluvoniꞌ initeꞌ nene neniꞌ luꞌneloꞌ ogaꞌ nene ha neive. Naza eveneꞌ ma do lamineꞌ o-ngiduvoniꞌ nemuꞌ nene geiꞌ lukehe nebelelinidoꞌ o neihe lineꞌ.
15 É contra a lei eu fazer o que quero com o meu dinheiro? Ou você está com inveja porque fui bondoso com os outros?’.
16 Neꞌmine lo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi gomuꞌ milaaꞌ nave ingine nene mine alingeꞌ ilisave idoꞌ alingeꞌ milaaꞌ nave ingine nene gomuꞌ milalisave.
16 “Assim, os últimos serão os primeiros, e os primeiros serão os últimos”.
17 Idoꞌ Izesuꞌ aza Zelusalemi numuno ebeta dizelesa izipahala zuho tuvelu nene ngeleꞌmizo novo ngeleꞌmize abazaꞌ ogo akaloꞌ nivanguꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
17 Enquanto subia para Jerusalém, Jesus chamou os doze discípulos e lhes disse, em particular, o que aconteceria com ele:
18 Gililo. Laza nene Zelusalemi numuno ebeta dizo novune. Aꞌmida nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ avotemote monoꞌ laniꞌ apizi ngimaaꞌ avesi engiꞌ aꞌninguꞌ milikevo ingine goniꞌ i-nidi lihimeka apaso helelinidoꞌ o neive li
18 “Ouçam, estamos subindo para Jerusalém, onde o Filho do Homem será traído e entregue aos principais sacerdotes e aos mestres da lei. Eles o condenarão à morte
19 Zuda ve minamaniꞌ heta atoꞌ aleveti aꞌninguꞌ mili-nidikevo ingine gize zohiꞌ i-nidi gasavasi nalatunuꞌ nene meheꞌne iziviꞌ lediviꞌ igi lohotoꞌ zaloꞌ nibili hililisave. Neꞌmine ikevo helo galeseuꞌ lemo gamene sitohamo minekuvo Oꞌmosoꞌmo do ote-nedeleseive lo lineꞌ.
19 e o entregarão aos gentios, para que zombem dele, o açoitem e o crucifiquem. No terceiro dia, porém, ele ressuscitará”.
20 Nelotiꞌ nene Zebedaioꞌ gipele sitalitisi izeꞌnibo neꞌmo aꞌmine gipele sitaꞌ nene ngeleꞌmizo Izesuda ogo gubiꞌ ize emo opoꞌni lo initeꞌ ma ilive lo lo-imineꞌ.
20 Então a mãe dos filhos de Zebedeu veio a Jesus com seus filhos. Ela se ajoelhou diante dele a fim de lhe pedir um favor.
21 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Gaza nadiꞌ olongumuꞌ nolane. Lavo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza alingeꞌ Guvekasi ve loloꞌ ogo eveneꞌ gizebo o-ngedo minelineꞌ gameneuꞌ nene neiꞌ gipeꞌne sitaꞌ mene gezelotiꞌ limi eveneꞌ lingesi ma ngivileꞌ igi guveꞌinesi ve liliꞌ igi mini anga zamelasi adavalasi minilisive lo gele nemeline losa gele nouve.
21 “O que você quer?”, perguntou ele. Ela respondeu: “Por favor, permita que, no seu reino, meus dois filhos se sentem em lugares de honra ao seu lado, um à sua direita e outro à sua esquerda”.
22 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine longoꞌ i-nidasineꞌ initeliꞌmi monovo nene gilami gopo likeve. Initeꞌ goloso i-nidilizaniꞌ nene ekeseꞌ noso neꞌmino nenako aꞌmine i-nidilizaniꞌ initeꞌ nene ha gehelesa nouve. Idoꞌ linginesi neniꞌ geheloniꞌ initeꞌ ekeseꞌ noso neꞌmino minineꞌ nene ha gihilisidoꞌ i nizasihe. Neꞌmine lavo tiꞌ li lasineꞌ: Ee, laza neꞌmine ha olosidoꞌ o nosive.
22 Jesus respondeu: “Vocês não sabem o que estão pedindo! São capazes de beber do cálice que estou prestes a beber?”. “Somos!”, disseram eles.
23 Likesivo aza lo-ngimineꞌ: Lamineꞌ lingine neniꞌ geheloniꞌ mulumo geni nene gihilisineꞌza zamelasi adavalasi minaaꞌ moꞌmosiꞌ nene neniꞌ initeꞌ neivosa lengemelohe. Meꞌneho dalisive lo do vaꞌvaꞌ o-ngidive nene engikovoꞌ nene dalisasive.
23 Então Jesus disse: “De fato, vocês beberão do meu cálice. Não cabe a mim, no entanto, dizer quem se sentará à minha direita ou à minha esquerda. Meu Pai preparou esses lugares para aqueles que ele escolheu”.
24 Idoꞌ uvolohoi akunoloi neꞌmine asineꞌ nemuꞌ izipahala zuho linge teni nene gilii engikumuꞌ nene muluꞌninguꞌ goloso ineꞌza
24 Quando os outros dez discípulos souberam o que os dois irmãos haviam pedido, ficaram indignados.
25 Izesuꞌ aza aꞌmine zuho asi lo-ngemavo ezela ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmi zuho minamaniꞌ heta atoꞌ ve engiꞌ gizebo veꞌine eveneꞌine nene gelekeleꞌ i-ngidilizave li amuzo mili li-ngidaaꞌ nave. Aꞌmine eveneꞌ engita eveneꞌ naba minave nete nene aꞌmine eveneꞌine zuho nene ngivileꞌ igi amuzo ve goloso minisa gizebo i-ngidaaꞌ nave. Neꞌmine igaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene lingine mo gili nizaniꞌza
25 Então Jesus os reuniu e disse: “Vocês sabem que os governantes deste mundo têm poder sobre o povo, e que os oficiais exercem sua autoridade sobre os súditos.
26 lengiꞌ muliseuꞌ nene ingine igaꞌ naniꞌ neꞌmine nene amilisave. Lengikutiꞌ ve maliꞌmo guveꞌnesi ve loloꞌ olove lo gelo ma aza nene lengiꞌ gelekeleꞌ vetine neꞌmine loloꞌ ogo mineleseive.
26 Entre vocês, porém, será diferente. Quem quiser ser o líder entre vocês, que seja servo,
27 Ee, ve ma aza gomuꞌ molo lengemo eveneꞌ naba minelove lo gelo ma lengiꞌ goboni izipetine neꞌmine loloꞌ ogo mineleseive.
27 e quem quiser ser o primeiro entre vocês, que se torne escravo.
28 Ee, aꞌmine ve aza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile ogaꞌ nouvoniꞌ neꞌmine oloseive. Naza eveneꞌ gelekeleꞌ i-nidi neleꞌmizi lamineꞌ ilizave losa lemamuve. Asi gelekeleꞌ o-ngedo ngeleꞌmize lamineꞌ olosa ogo eveneꞌ mukiꞌ nene meni hizo do nguꞌ izo do tineꞌ molo-ngedelove lo engikumuꞌ okoꞌne hulo helelesa limuvoniꞌ ve lineꞌ.
28 Pois nem mesmo o Filho do Homem veio para ser servido, mas para servir e dar sua vida em resgate por muitos”.
29 Idoꞌ Izesuꞌ aza izipahala zuho ngeleꞌmizo vo Zeliko ebeꞌ hulo novivo eveneꞌ mukiꞌ goloso eꞌmeti vaniꞌ.
29 Quando Jesus e seus discípulos saíam de Jericó, uma grande multidão os seguiu.
30 Neꞌmine navo veꞌine likive sitaꞌ aka gahevela mini Izesuꞌ ogo volosa nave li-ngimikevo gili asi naba li tiꞌ li lasineꞌ: Guvelesi ve naba Davidiꞌ aꞌvo ezeloꞌ medelo minanive make, gaza leliꞌ mulumote ningevo.
30 Dois cegos estavam sentados à beira do caminho e, quando souberam que Jesus vinha naquela direção, começaram a gritar: “Senhor, Filho de Davi, tenha misericórdia de nós!”.
31 Nilasivo eveneꞌ mukiꞌ nene gamazi hulilisive li ngelemaniꞌza ingine gohi amuzo mili asi lasineꞌ: Guvekasi ve, Davidiꞌ aꞌvo make, leliꞌ mulumote ningevo.
31 “Calem-se!”, diziam aos brados os que estavam na multidão. Eles, porém, gritavam ainda mais alto: “Senhor, Filho de Davi, tenha misericórdia de nós!”.
32 Neꞌmine li nilasivo gelo Izesuꞌ aza akaloꞌ minidoꞌ ha mino asi lo-ngemavo ikesivo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nadiꞌ o-lengedelove lisa nigilasive.
32 Ao ouvi-los, Jesus parou e perguntou: “O que vocês querem que eu lhes faça?”.
33 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li lasineꞌ: Guvekasi ve, vete do lamineꞌ o-ledanivo vete gohi ningelosive losa nolusive.
33 Eles responderam: “Senhor, nós queremos enxergar!”.
34 Likesivo Izesuꞌ aza muluno hukavo veꞌnidoꞌ do gelavo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo veꞌine lamineꞌ ogavo veꞌine gohi ningi eꞌmeti vasineꞌ.
34 Jesus teve compaixão deles e tocou-lhes nos olhos. No mesmo instante, passaram a enxergar e o seguiram.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 20, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.