Mateus 19
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH
1 Idoꞌ Izesuꞌ aza gamazi mukiꞌ mene lo-ngemo osuꞌ lo nGalilaia misubo hulo vo Zudaia misubouko Zodani noso helala vineꞌ.
1 Depois de dizer isso, Jesus saiu da Galileia e foi para a região da Judeia que fica no lado leste do rio Jordão.
2 Aꞌminguꞌ novivo eveneꞌ mukiꞌ eꞌmeti nivavo engikutiꞌ initeꞌ gizi dave nene do lamineꞌ o-ngedeꞌmo vineꞌ.
2 Uma grande multidão o seguiu, e ali ele curou os doentes.
3 Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave linge ma ingine Izesuda igi emenguꞌ mili tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Gaza Zuda veti louꞌ gamazitemuꞌ gelanivo eleꞌningine initeꞌ ngomoꞌ nabakumuꞌ ngimisele hulaaꞌ nene lisiheꞌ o neihe lisiheꞌ amive.
3 Alguns fariseus chegaram perto dele e, querendo conseguir alguma prova contra ele, perguntaram: — Será que pela nossa
4 Tiꞌ li longoꞌ i-dikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Monoꞌ godolouꞌ gamazi ma tiꞌ lo minineꞌ nene lingine mo gati gili nizaniꞌ ma nene gilamaniꞌ nehe: Gomuꞌ initeꞌ mukiꞌ do sotoꞌ molaaꞌ iveꞌmo vegi veneki loloꞌ o-ngidineꞌ ve.
4 Jesus respondeu:
5 Neꞌmine ogo tiꞌ lo lineꞌ: Nemuꞌ nene ve nene izelehingi melehingi hulo elenahida bizo minavo ingine hamoꞌ loloꞌ asineꞌ gelavo minilisasive. Nemuꞌ nene ingine nene sitaꞌ nizasive ma lo-ngedamolosune. Mo hamoꞌ nene nizasive.
5 E Deus disse: “Por isso o homem deixa o seu pai e a sua mãe para se unir com a sua mulher, e os dois se tornam uma só pessoa.”
6 Nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo initeꞌ do hamoꞌ ogo molo neingutiꞌ ve malike do izeꞌ molaaꞌ nene nomive.
6 Assim já não são duas pessoas, mas uma só. Portanto, que ninguém separe o que Deus uniu.
7 Lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Idoꞌ neꞌmine lo ma Moseꞌ aza gamazi neꞌmine lo lineꞌ nene nanitekumuꞌ lineꞌ neve: Ve maliꞌmo elenahine hulo-delove lo ma veneꞌ mene mo hulo-dekuve lo luhuvo gize emosa hulo-davo vilive.
7 Os fariseus perguntaram: — Nesse caso, por que é que Moisés permitiu ao homem mandar a sua esposa embora se der a ela um documento de divórcio?
8 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lineꞌ: Lingine gamazi gilami peleseveꞌ izaaꞌ angumuꞌ nene Moseꞌ veneꞌ ngimisele hulaakumuꞌ gele lengemave. Neꞌmine ineꞌza Oꞌmosoꞌmo veneꞌ vemohoꞌ do sotoꞌ ogo do bize-ngidineꞌ gamenelatiꞌ nene eleꞌningine hulo-ngedaaꞌ monovo nomineꞌ ve.
8 Jesus respondeu:
9 Idoꞌ naza neꞌmine lo nolo-lingimuve: Ve ma elenaho aza ve gohi masi monamivo initeꞌ atokumuꞌ hulo-do veneꞌ gohi ma dalineꞌ nene Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi avutoꞌ ogo lihime naba daloseive.
9 Portanto, eu afirmo a vocês o seguinte: o homem que mandar a sua esposa embora, a não ser em caso de adultério, se tornará adúltero se casar com outra mulher.
10 Neꞌmine lavo izipahala zuho ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Vesi venekisi bizo nonivo initeꞌ neꞌmine manaꞌmine ilizangumuꞌ huli-ngidamilizave lainako veneꞌ damo ha minaaꞌ nene lamineꞌ neive.
10 Os discípulos de Jesus disseram: — Se é esta a situação entre o homem e a sua esposa, então é melhor não casar.
11 Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Mene gamazi nene eveneꞌ mukilite gili dalizadoꞌ nomive. Eveneꞌ linge ma Oꞌmosoꞌmo luꞌine gaꞌine hize eleꞌ o-ngedavo engikovoꞌ dalisave.
11 Jesus respondeu:
12 Idoꞌ linge ma aꞌmine gamazi gili dalizave noluvoniꞌ nene nemuꞌ nene noluve: Eveneꞌ linge ma izeꞌningi muluꞌningutiꞌ gizehoꞌine nevoꞌmine nomineꞌ sotoꞌ aniꞌ neꞌmo veneꞌ damaaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ ve ma nene evenelite gizehoꞌine ili huli-ngidikevo veneꞌ dami minaaꞌ nave. Idoꞌ linge ma nene Oꞌmosoꞌmo gizebo inguꞌ gono neineꞌ nemuꞌ luꞌine milalisa veneꞌ daaꞌ nene angiseꞌine oꞌove li haza minaaꞌ nave. Ve ma ingine veneꞌ damaaꞌ amuzo engita minelineꞌ nete nene gamazi mene gili dalisave.
12 Pois há razões diferentes que tornam alguns homens incapazes para o casamento: uns, porque nasceram assim; outros, porque foram castrados; e outros ainda não casam por causa do
13 Nelotiꞌ nene eveneꞌ ingine izipe ngomo ngomo nene Izesuꞌ ana godoꞌnidoꞌ hito Oꞌmosola lo noꞌnohoꞌ ize-ngedelive li ngeleꞌmizi neida navo izipahala zuho ingine ngelemi oꞌve li-ngidaniꞌza
13 Depois disso, algumas pessoas levaram as suas crianças para Jesus pôr as mãos sobre elas e orar, mas os discípulos repreenderam as pessoas que fizeram isso.
14 Izesuꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Izipe ngomo ngomo meꞌmine minave nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ ngeleꞌmize molaaꞌ neinako huli-ngimikavo nenita ha alizaze. Oꞌove li-ngidamilo.
14 Aí ele disse:
15 Neꞌmine lo ana godoꞌnidoꞌ hito mino noꞌnohoꞌ ize-ngedosa vo mala vineꞌ.
15 Então Jesus pôs as mãos sobre elas e foi embora.
16 Idoꞌ novivo ve ma aza Izesuꞌ neida ogo tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Tisazo, naza initeꞌ lamineꞌ naniꞌmine olodiꞌmo nene minevoꞌ minevoꞌ nemeni dameni daloniꞌ o neive.
16 Certa vez um homem chegou perto de Jesus e perguntou: — Mestre, o que devo fazer de bom para conseguir a vida eterna?
17 Neꞌmine lo longoꞌ o-do lineꞌza Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Monovo lamineliꞌmi Meleho nene hamokovoꞌ neineꞌ nenako neniꞌ nene monovo lamineꞌ ogakumuꞌ nene nanitekumuꞌ longoꞌ o-nedane. Minevoꞌ minevoꞌ gemeni dameni nene dalove lo ma aka gamazi eꞌmetaaꞌ olosane.
17 Jesus respondeu:
18 Neꞌmine lavo aza tiꞌ lo lineꞌ: Aka gamaziutiꞌ nene adoꞌ zaꞌ ma eꞌmetelongumuꞌ nolane. Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Lingine eveneꞌ ngibili hilamilo. Idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nete lingine bizivoꞌ mini veneꞌ nehe vemohoꞌ nehe gohi masi gopo ingamilo. Idoꞌ gumine amilo. Idoꞌ eveneꞌ mamuꞌ gopoꞌ napa gamazi li-ngidi sakupo gamazi li-ngidamilo.
18 — Que mandamentos? — perguntou ele. Jesus respondeu:
19 Idoꞌ izetingine metinginemuꞌ gilikevo dizavo gelekeleꞌ i-ngidi minilo. Idoꞌ lingine lengikumuꞌ gilaaꞌ naniꞌ neꞌmini avitoꞌ gidini ingi monavemukisi nene aꞌmineꞌmine igi gilii lutine ngimilo.
19 respeite o seu pai e a sua mãe e ame os outros como você ama a você mesmo.”
20 Neꞌmine lavo ve gosoꞌve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Aꞌmine gamazi mukiꞌ nene mo eꞌmetaaꞌ nouvoniꞌza olihe vo damivosa naniteꞌ gohi ma eꞌmeteloniꞌ neve.
20 — Eu tenho obedecido a todos esses mandamentos! — respondeu o moço. — O que mais me falta fazer?
21 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza mo eveneꞌ lisiheꞌ lamineꞌ gehepeve minelo ma nene vo henenika initeꞌ mataka maketi molo moni dalineꞌ nene izeꞌ molo gohoꞌ gahaliꞌ izeꞌ molo ngemezo. Neꞌmine ilineꞌ neꞌmo Okulumokuko henenika ma mineleseive. Idoꞌ neꞌmine ogo ogo neꞌmetezo.
21 Jesus respondeu:
22 Neꞌmine lavo gosoꞌve aza heneniꞌve vaiꞌ goloso mininako aꞌminemuꞌ gilivo geni belavo muheleꞌ ogo vo ha ha ineꞌ.
22 Quando o moço ouviu isso, foi embora triste, pois era muito rico.
23 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Heneni ve minangutiꞌ linge ma Okulumokuꞌ miniveꞌmo gizebo inguꞌ vi hilalizaniꞌ nene geꞌnebe igisavoꞌ aꞌminguꞌ vi hilalisave.
23 Jesus então disse aos discípulos:
24 Idoꞌ gohi nolo-lingimuve: Kamelaꞌ ize nene naba neineꞌ nenako nemuꞌ nene initeꞌ ongotilisa nakeseuꞌ nalaꞌ lolosoꞌ igaꞌ aniꞌ veleuꞌ nene ma volosa ilineꞌ nene geꞌnebe goloso oloseineꞌza heneni ve nete aꞌmine nene ivileꞌ ivosa Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ vilisa geꞌnebe goloso ilisave.
24 E digo ainda que é mais difícil um rico entrar no Reino de Deus do que um camelo passar pelo fundo de uma agulha.
25 Neꞌmine lavo izipahala zuho ingine upuhoꞌ goloso igi voꞌine gohi vavo tiꞌ li laniꞌ: Laza nene Oꞌmosoꞌmo umo hilive nene heneni ve loloꞌ o-ngedaaꞌ neihe lo giluneꞌza gaza heneni ve netesi Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ mo vi hilamilisave lo lainako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ hamokisi mo ma do luꞌ izamivo eze gizebo inguꞌ vo holamolobe lo nogilune.
25 Quando ouviram isso, os discípulos ficaram muito admirados e perguntavam: — Então, quem é que pode se salvar?
26 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza vonuꞌ ngebelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ angiseꞌnidatiꞌ lukuvo ngeli ma namilisaha Oꞌmoso nene initeꞌ mukiꞌ ogaꞌ amuzo do neineꞌ nenako nemuꞌ eveneꞌ do nguꞌ izelidoꞌ lisiheꞌ o neive.
26 Jesus olhou para eles e respondeu:
27 Neꞌmine lavo Petoloꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gaza gelezo. Laza neve initeꞌ matate mukiꞌ nene hulo osuꞌ lo nogeꞌmetuniko neꞌmine nounidoꞌ nene naniteꞌ dalone.
27 Aí Pedro disse: — Veja! Nós deixamos tudo e seguimos o senhor. O que é que nós vamos ganhar?
28 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lamineꞌ ma lo-lengemelove: Alingeꞌ Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mataꞌ mukiꞌ do gosohoꞌ ogavo Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza labanaꞌne do sotoꞌ ogo Guveꞌnesi ve naba mineloniꞌ moꞌmosiꞌneloꞌ mino eveneꞌne zuho gizebo o-ngedo nouvo neze neꞌmetaaꞌ ave linginesi guvetinesi ve loloꞌ igi guveꞌinesi ve minaaꞌ aniꞌ moꞌmosiꞌ tuvelu neloꞌ mini Isilaeleꞌ aleveti mulise tuvelu nene gizebo i-ngidi minilisave.
28 Jesus respondeu:
29 Idoꞌ eveneꞌ ma ingine neniꞌ neꞌmetilisa numuꞌine ebeꞌine nehe uvoꞌningine nakuꞌningine nehe ateꞌningine alunoꞌningine nehe izeꞌningine meꞌningine he izipahaꞌine nehe idoꞌ misuboꞌine nehe mukiꞌ huli neꞌmetave nene Oꞌmosoꞌmo gohi aꞌmidoꞌ imineꞌ molo ngemavo mukiꞌ goloso dalisave. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo gohi minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni nesi ngemavo dalisave.
29 E todos os que, por minha causa, deixarem casas, irmãos, irmãs, pai, mãe, filhos ou terras receberão cem vezes mais e também a vida eterna.
30 Neꞌmino neineꞌza dizi nilizaniꞌ aleveutiꞌ linge mukiꞌ nene limi minilisave. Idoꞌ limi nilizaniꞌ aleve nene dizi minilisave.
30 Muitos que agora são os primeiros serão os últimos, e muitos que agora são os últimos serão os primeiros.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.