Mateus 18
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Aꞌmine gameneloꞌ izipahala zuho ingine neida igi tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Okulumokuꞌ miniveꞌmo gizebo o-lidinguꞌ mene zaho livileꞌ ogo dizosa neive.
1 Nati ana maramaim bai’ufununayah hina Jesu biyan hitit hibatiy hio, “Mar ana aiwobomaim yait i orot gagamin?”
2 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza izipe ma asi lo vovoꞌninguꞌ do ote-miko
2 Jesu kek kikimin eaf na nahimaim bat.
3 tiꞌ lo lineꞌ: Naza lamineꞌ nolo-lingimuve. Lutine di velepeꞌ izi lutine di limi izipe ngomo meꞌmine minamilizaniꞌ nene Okulumokuꞌ miniveꞌmo gizebo inguꞌ nene vamilisave. Oꞌve. Vi hilamilisave.
3 Imaibo eo, “Anababatun a tur ao’owen, o yait ayawas men inabotabir inan iti kek gidigidih na’atube mar ana aiwobomaim boro men inarun.
4 Idoꞌ ve ma ingine izipe ngomo meꞌmine igi engiꞌ okoꞌinemuꞌ gilikevo lemo mine do vaaꞌ neineꞌ neꞌmini minilizave nete nene Okulumokuꞌ veliꞌmo gizebo inguꞌ minave linge ngivileꞌ igi dizisa minilisave.
4 Isan imih orot yait taiyuwin yare iti kek kikiminabe emamatar mar ana aiwobomaim i orot gagamin.
5 Idoꞌ ve ma ingine nenikumuꞌ ve li izipe ngomo meꞌmine ma ngeleꞌmize lamineꞌ ilizaniꞌ nene neniꞌ neleꞌmize lamineꞌ aniꞌ geleleseive.
5 “Naatu orot yait kek kikimin iti na’atube ayu wabu’umaim ana merar eyiy, i ayu au merar eyiy.
6 Idoꞌ nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minaaꞌ naniꞌ izipahaꞌne zuho limi minaniꞌ engikutiꞌ hamoꞌ ma eveneꞌ maliꞌmo goloso niteꞌ dalineꞌ akauꞌ eleꞌmize molalosa neivo ma aꞌmine ve nene Oꞌmosoꞌmo mulumo gono nabaꞌ naba emalinako nemuꞌ nene goloso niteꞌ dalineꞌ akauꞌ nene olihe eleꞌmize molamivo gomuꞌ nene luvonouꞌ geniꞌvesi geheni naba nene nalava izi-di noso ohuno nabauꞌ ehusoꞌ i hulikevo aꞌminguꞌ lemo helelineꞌ nene lamineꞌ oloseive.
6 Baise orot yait iti kek kikimin ayu bitutumu eoraraf in bowabow kakafin esisinaf, gewasin nati orot i boro sikan aumor hina’utan taiy yan hinitaiy nare na’atomatom namorob.
7 Me misubouꞌ nene eveneꞌ ngimimiseꞌ igi aka golosoloꞌ ngeleꞌmizi milaliza initeꞌ nene sotoꞌ amilizavoba mo vaiꞌ sotoꞌ ilisanako nemuꞌ nene me misubouꞌ alevemuꞌ mulumo nogele-lingiduve. Idoꞌ aꞌmine eveneꞌ ngimimiseꞌ igi aka golosoloꞌ ngeleꞌmizi milaliza initeꞌ di sotoꞌ ilizave nene Oꞌmosoꞌmo lihime naba ngemeleseinako engikumuꞌ agae lo mulumo nogele-ngiduve.
7 “Tafaram i kakafin wanawanan run, imih nati sawaramaim sabuw bonawiyih bowabow kakafin tisisinaf. Sawar kakafih nati na’atube i boro hinamatar, baise orot yait biyanamaim iti sawar temamatar i boro kakafin anababatun nab.
8 Idoꞌ anga sitakisi gizenga sitakisi nanivo Oꞌmosoꞌmo lihime gemo lihizami olokuꞌ hulo-gedavo lemo minalinge. Anga nehe gizenga nehe netise lihime daaꞌ akaloꞌ geleꞌmize nimilasivo ma neꞌmine amilizo lo angasi gizengasi nene huko hulaineꞌ gilivosa minezo. Neꞌmine ogo gizenga anga gebili do minaineꞌ gilivo minevoꞌ minevoꞌ ebekuko vilineꞌ nene ede voloseive.
8 O yait uma o a nabonawiy kakafin inasisinaf na’at, ku’afuw kwisaroun, saise a uma duboduboh inan ma’ama wanatowan inarun. Men basit a uma hai ubaramaim o biya etei itan wairaf wan itayen ta’arahi.
9 Idoꞌ vega sitakisi nanivo Oꞌmosoꞌmo lihime gemo lihizami olokuꞌ hulo-gedavo lemo minalinge. Vega neꞌmo lihime daaꞌ aka ma nogelebizivo ma nene neꞌmine amozo lo vega nene kuluhize hulaineꞌ gilivosa minezo. Neꞌmine ogo vega hela gebili do minaineꞌ gilivo minevoꞌ minevoꞌ ebekuꞌ vilineꞌ nene ede voloseive.
9 Naatu mata nuw kwanekwan kakafin kusisinaf, kukubai kwisaroun. Mata rounawat saise inan ma’ama wanatowan inarun, men basit mata ta’imon ana ubaramaim mata rou’abaka inan wairaf wan inayen na’arahi.
10 — ausente —
10 “Abisa kusisinaf i inaso’ob men kek gidigidih inanuw furuwih, a tur ao’owen anayabin kek gidigidih hai tounamatar mar etei maramaim Tamai nan tebatabat.
11 — ausente —
11 Orot Natun nan ana’an i sabuw kasikasiyih bow baiyawasih isan na.
12 Idoꞌ lingine nadive li nigilave. Ve maliꞌmi sipisipi ize vanu hadeti (100) minilizangutiꞌ hamoꞌ ma vo halekelineꞌ nene aꞌminemuꞌ viseꞌ amilihe. Neꞌmino nomive. Sipisipi ize naedi naeni (99) nene aꞌmida golola hulo-ngimiko hamoꞌ vo halekineꞌ nemuꞌ nene viseꞌ oꞌmo voloseive. Olo.
12 “Orot ana bobaituw 100 hitama’am ta’imon takakasiy isan a not i mi’itube kwanotanot? Ana bobaituw 99 tihamiyen oyaw wan hitama, i tare tan ta’imon kakasiy tanuwih ai en?
13 Ee, aza viseꞌ ogo do sotoꞌ ilineꞌ nene naza laminetoꞌ nolo-lingimuve. Olize goloso izeleseive. Olize izelineꞌ nene sipisipi vi halekami mela naedi naeni (99) minaniꞌ mamuꞌ olize izineꞌ ma nene ivileꞌ ivosa olize izeleseive.
13 Naatu ana bobaituw tatita’ur tabaib ana maramaim, a tur ao’owen ana for ta’imon isan boro tiyasisir men kafaita, men 99 isah ebiyasisir na’atube anayabin i men hikasiy.
14 Aꞌmineꞌmine ogo izipahaꞌne zuho ngomo ngomo nizangutiꞌ mene Okulumokuꞌ Metibo neꞌmo hamokisi vo halekilive lo luꞌveuꞌ gelesaꞌmive.
14 Imih ef ta’imon nati na’atube Tamat maramaim men ekokok boro ana kek kikimin ta nakasiy.
15 Idoꞌ eveneꞌ maliꞌmo geiꞌ mulunga do goloso o-gedo lihime davo ma gaza aꞌmine ve neida vanivo lengiꞌ sitakovoꞌ mini aꞌmine lihime daniꞌ monovo nene elebizanivo ningelive. Ningo gele gemelineꞌ nene aꞌmine ve nene gohi aka lamineta nene mo eleꞌmizo ogane.
15 “O taituwa ta wanawanamaim isa bowabow kakafin nasisinaf na’at wa’iwa’iramaim inan biyan ana kakafin matanamaim ini’obaiy. Inao fana nanonowar na’at i boro airi kwanitafen tutur.
16 Idoꞌ gele gemamivo ma nene eveneꞌ gohi sitape sitohamo he do giꞌmizo makaꞌ vi lihime daniꞌ monovo nene elebizilo. Neꞌmine ilizaniꞌ nene monoꞌ godolouꞌ minineꞌ gamazi mauꞌ nene vo daloseive. Aꞌmine gamazi nene tiꞌ lo neive: Gamazi gono nidavo lihime daveꞌmi monovo nene eveneꞌ sitape sitohamo he neꞌminete likevo gamazi lilizaniꞌ vo hamoꞌ ilineꞌ nene lisiheꞌ oloseive.
16 Baise inao men nanonowar, orot ta’imon o rou’ab inabuwih bairi kwanan, saise o abisa’awat inao orot rou’ab boro sif hinaruboun. Buk Atamaninamaim hio na’atube.
17 Idoꞌ ngeleꞌmizo vaniveti gamaziꞌine nesi gele hulavo ma eiꞌ lihime daniꞌ monovo nene monoꞌ aleveti muliseuꞌ lo sotoꞌ oganivo ingine liliza gamazi nesi gele hulavo ma gaza gelanivo eveneꞌ atoꞌ nene monoꞌ gilamavetingutipe takisi moni daaꞌ ave goloso engikutipe minineꞌ gelavo ezesi bizamanivo atokovoꞌ monaaꞌ ilive.
17 Baise hinao men nanonowar na’at, basit ekaleisia matahimaim kwanakurereb kwanao, naatu ekaleisia hinao men nanowar na’at, basit kwanihamiy eteni orot na’atube nama o tax o’onayan na’atube nama.
18 Idoꞌ naza lamineꞌ nolo-lingimuve. Misubouko lingine eveneꞌne zuho gamazi initeꞌ mamuꞌ li huki li-ngimi neꞌmine amilo li oꞌve li-ngidilizaniꞌ nene Okulumokuko Oꞌmoso neꞌmosi aꞌmine initekumuꞌ nene oꞌve lo lo huko-ngedeleseive. Idoꞌ misubouko lingine initeꞌ mamuꞌ nene neꞌmine ogaꞌ ve li li-ngidilizaniꞌ nene Okulumokuko Oꞌmoso neꞌmosi aꞌmine initekumuꞌ mo neꞌmine ogaꞌ ve lo lo-ngedeleseive.
18 “Anababatun a tur ao’owen, abisa iti tafaramamaim ku’a’uh maramaim boro ana’uh. Naatu abisa iti tafaramamaim kururufam maramaim boro anarufam.
19 — ausente —
19 “Iban ao maiye, orot rou’ab iti tafaramamaim abisa isan hairi hibasit tefefeyan, Tamai maramaim boro isah nasinaf.
20 — ausente —
20 Orot rou’ab o tounu ayu wabu’umaim tekuku’ay, ayu i nati wanawanahimaim bairi.”
21 Neꞌmine ogo Petoloꞌ aza Izesuꞌ neida ogo tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Guvekasi ve, eveneꞌ maliꞌmo lihime nemeꞌmo vo minelineꞌ nene lihime hulo-deloniꞌ nene gamene nanikeꞌ hulo-delove. Gamene seveni (7) avoꞌ lihimeꞌve hulo-miko ha minelohe. Olo.
21 Imaibo Peter na Jesu biyan tit ibatiy, “Regah, ayu taiu isau mar etei bowabow kakafih nasisinaf mar boro bai’ab ana kakafih ana notawiyen? Ana kakafih ana notawiyen nayen seven nanatabir?”
22 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gamene seveni (7) avoꞌ lihimeꞌve hulo-deline noluvoba lihimeꞌve hulo-deꞌmo vo minelineꞌ nene gamene sevedi seveni (77) nesi ivileꞌ ogo mo lihime dokaꞌ dokaꞌ neivo ma hulo-dakovoꞌ olosane.
22 Jesu iya’afut eo, “Men seven, baise mar etei 70 tafanamaim seven auman.
23 Nemuꞌ nene Okulumokuꞌ miniveꞌmo evenetoꞌ gizebo ogo lihimeꞌine hulo-ngedelineꞌ monovomuꞌ nene neꞌmino lo molo lo-lengemelove: Guvelesi ve maliꞌmo gelekeleꞌ izipahaꞌne zuho dinaꞌ o-ngiduvoniꞌ nene do lisiheꞌ olove lo gelo
23 “Anayabin aiwob maramaim ana itinin i aiwob orot ana akir wairafih hai bowabow nunutitiy na’atube.
24 apiꞌ ogo do lisiheꞌ neivo gelekeleꞌ izipe ma nene eleꞌmizi guvelesi ve neida aniꞌ. Gozopoꞌ aꞌmine gelekeleꞌ izipe nene teni (10) milioni kina dinaꞌ ogo guvelesi velatiꞌ daniꞌ.
24 Nuteteyan ana bowabow busuruf ana veya aiwob orot kabay million na’atube orot ta bai ma bowabow hibai hina hirun.
25 Neꞌmine ineꞌza aza nene aꞌmine moniloꞌ golo hizo emelineꞌ moni nene ma molamineꞌ nenako nemuꞌ guvelesi ve aza tiꞌ lo lineꞌ: Aꞌmine ganalaloꞌ apaselingumuꞌ nene ezesi venele izipahalasi initeꞌ mataꞌvesi maketi ebeta ngeleꞌmizi di vikevo meni hizi-ngidi osuꞌ likevo moni dalove lineꞌ.
25 Naatu nati akir wairafin aiwob orot ana kabay wan yin isan aurin men karam. Imih aiwob orot iuwih orot aawan, natunatun naatu ana sawar etei hitabow hitan sabuw afa hitatobon hai akir wairafihimih hitabow, saise nati kabayamaim aiwob orot ana kabay wan tab isan eo.
26 Lavo aꞌmine gelekeleꞌ ve lo-imineꞌ: Agae, gaza iseꞌne izeꞌmo novanivo dinaꞌ o-nidanidoꞌ golo hizeꞌmo vo osuꞌ loloho.
26 “Baise akir wairafin aiwob orot nanamaim sun yowen fefeyan eo, ‘Regah a kokok yate nanub naatu ayu boro ana sinaftobon a sawar etei wah anayow anit.’
27 Neꞌmine lavo guvelesi ve aza mulumoꞌve ningo alingeꞌ dinaꞌ o-giduvoniꞌ moniloꞌ nene golo hizo nemamolosane lo lo-do imisele hulineꞌ.
27 Aiwob orot ana akir wairafin itin yan baban naatu ana kabay wan yin isan auman ibagun naatu iu tit ana ubar in.
28 Imisele hulavo heta lemo vineꞌ nene gelekeleꞌ izipe ezesi gono makatoꞌ daaꞌ asive nene ningineꞌ. Aꞌmine ve nene guvelesi veꞌmo moni naba imive neꞌmo dinaꞌ o-do vanu hadeti (100) kina imive minineꞌ nene ningo luvono do nohoto tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nenitatiꞌ moni dinaꞌ aineꞌ maloꞌ nene aloꞌ golo hizezo.
28 “Baise nati akir wairafin tit in naatu ana kabay bai’abamo bowayan turan biyanamaim bai ma’am biyan tit, eof sikan bai eo, ‘Au kabay o biya inu’in boun wan inay initu.’
29 Neꞌmine lavo gono makatoꞌ daaꞌ asive neꞌmo lemo gizeneuꞌ obuvolo hize emo tiꞌ lo lineꞌ: Gaza iseꞌne izeꞌmo novanivo alingeꞌ aꞌmidoꞌ golo hize-gedeloho.
29 “Bow turan orot nanamaim sun yowen ifefeyan eo, ‘Yate nanub mar kafai ayu boro a kabay wan anay anit.’
30 Neꞌmine lineꞌza gele hulo oꞌove lo gonitoꞌ eleꞌmize molo tiꞌ lo lineꞌ: Nalaꞌ numunguꞌ huli-dikevo mino dinaꞌ nene apaso moni neme osuꞌ lavosa kuluhizi-dikevo vilive. Lavo nalaꞌ numunguꞌ huli-daniꞌ.
30 “Baise orot men kok boro turan fanan tanowar, imih bai furisiman itih hibai hin dibur bar hiya’ariy. Naatu orot turan iu, ‘Iti’imaim inama au kabay wan inay initu imaibo inatit.’
31 Neꞌmine ogavo ezesi makatoꞌ gono daaꞌ ave ingine neꞌmine ineꞌ nene ningi muluꞌninguꞌ goloso gili vi guveꞌinesi ve nene aꞌmine gelekeleꞌ ve nene ogo molo ineꞌ initekumuꞌ nene li-imi osuꞌ laniꞌ.
31 Akir wairafih afa iti sawar matar hi’itin men hiyasisir, imih hin abisa’awat himamatar isan aiwob orot ana tur hiowen.
32 Li-imikevo guvelesi veꞌmo gelekeleꞌ izipe nene asi lavo dizineꞌ. Dizavo tiꞌ lo lo-dineꞌ: Gelekeleꞌ izipe goloso mene gaza muheleꞌ gamazi lo-nemanivo dinaꞌ o-giduvoniꞌ ma apase-gedekuve.
32 “Imaibo aiwob orot ana akir wairafin eaf na iu eo, ‘O i anababatun orot kakaf. Ayu au kabay gagamin maiyow o biyamaim ma’am i asafam, anayabin ayu ifefeyanu.
33 Neꞌmine o-giduvoniꞌ neꞌmino gazasi makatoꞌ gono daaꞌ asive nene mulumolo ningo dinaꞌ o-daineꞌ nene apase-delinako apase-damane.
33 Gewasin bow tura itakabibir o akakabibiri na’atube.’
34 Neꞌmine lo izeboloꞌ molavo guvelesi ve tiꞌ lo lineꞌ: Nalaꞌ numunguꞌ mino mulumo gono imiꞌmi vi nizavo dinaꞌ o-duvoniꞌ nene golo hizeꞌmo vo minevoꞌ minevoꞌ ilive. Idoꞌ neꞌmine lo nalaꞌ numunguꞌ gizebo igaꞌ aveti aꞌninguꞌ molaniꞌ.
34 Aiwob orot yan so’ar tatabir ana dibur kaifenayah iuwih hifatum dibur hiya’ariy naatu iu, ‘Iti’imaim inama’am au kabay wan inay initu imaibo inatit.’”
35 Neꞌmine lo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Lingine hamoꞌ hamoꞌ eveneꞌ lihime lutingutiꞌ gehepeve huli-ngidamilizaniꞌ nene guvelesi veꞌmo gelekeleꞌ izipahala o-didiꞌmino Okulumokuꞌ Meꞌneho aza aꞌmineꞌmine o-lengedo lihimetine nene hulo-lengedamo mulumo gono lengemeleseive.
35 “Ef ta’imon ayu Tamai maramaim kwa ta’ita’imon isa boro iti na’atube nasinaf, o yait taituwa ana kakafin men dogor tutufin etei inanotanotawiy na’at.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.