Mateus 16
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NVT
1 Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave linge masi Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave linge masi Izesuꞌ neida igi emenguꞌ mili tiꞌ li laniꞌ: Gaza Oꞌmosoꞌmo geikisi neive laaꞌ naineꞌ nene lamineꞌ labe gosohoꞌ labe neꞌmi monovo nene ningelonge. Okulumokuꞌ minive Oꞌmoso aza amuzo gemavo gaza atoliꞌmine suno do sotoꞌ ogo lelebizanivo ningelone li li-imaniꞌ.
1 Os fariseus e saduceus vieram pôr Jesus à prova, exigindo que lhes mostrasse um sinal do céu.
2 Tiꞌ li li-imikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nivengaꞌ molavo guhizangiꞌ ilineꞌ nene lingine ningi aizeꞌ nene hoꞌ lo gamene lamineꞌ oloseive li laaꞌ nave.
2 Ele respondeu: “Vocês conhecem o ditado: ‘Céu vermelho ao entardecer, bom tempo amanhã;
3 Idoꞌ nedengaꞌ goꞌ lalosa guhizangiꞌ elo limuso gonobuꞌ hitineꞌ nene lingine ningi goline izo hepeꞌ eleleseive li laaꞌ nave. Neꞌmine igi Okulumota ningisa neꞌmine initeꞌ sotoꞌ oloseive li ningi gilaaꞌ naniꞌza sotoꞌ ilineꞌ initeꞌ ato atokumuꞌ Oꞌmosoꞌmo molaniꞌ gamene alitelineꞌ monovo nene ningi gili minisaꞌmave.
3 céu vermelho e sombrio logo cedo, mau tempo o dia todo’. Vocês sabem identificar as condições do tempo no céu, mas não sabem interpretar os sinais dos tempos!
4 Mene gameneloꞌ nizave lingine eveneꞌ golosovoꞌ mini veneꞌ ma vaꞌningine huli ve gohi maloꞌ vi lihime daaꞌ naniꞌ neꞌmine igi Oꞌmosotine huli lihime daaꞌ nave. Lingine nenikumuꞌ atoliꞌmine suno do sotoꞌ ogo Oꞌmosoꞌmo amuzo nimineꞌ nene lengelebizelongumuꞌ nilaniꞌza ma lengelebizamolosuve. Oꞌmosoꞌmo gozopoꞌ eze veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive Zonada atoꞌ suno do sotoꞌ ogo amuzoꞌve ngelebizineꞌ maꞌminevoꞌ ma nenita sotoꞌ ogavo nevoꞌ ningilisave. Neꞌmine lo hulo-ngedo vineꞌ.
4 Pedem um sinal porque são uma geração perversa e adúltera, mas o único sinal que lhes darei será o sinal do profeta Jonas”. Então Jesus os deixou e se retirou.
5 Idoꞌ izipahala zuho ingine Izesukisi sipiuꞌ dizi noso ohuno helala vaniꞌ nene beletimuꞌ gaꞌine molavo ma di vamaniꞌ.
5 Mais tarde, depois de atravessar o mar, os discípulos descobriram que tinham se esquecido de levar pães.
6 Neꞌmine ikevo Izesuꞌ aza eveneꞌ maliti ngemeni damenimuꞌ beleti do lulu izaaꞌ ineꞌ initeꞌ zisitiloꞌ lo molo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave idoꞌ Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave engitatiꞌ zisiti nene dikelizaze. Nemuꞌ ningisa minilo.
6 Jesus os advertiu: “Fiquem atentos! Tenham cuidado com o fermento dos fariseus e saduceus”.
7 Neꞌmine lavo ingine li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Laza beleti ma do amuneꞌ nenako nemuꞌ lave.
7 Os discípulos começaram a discutir entre si por que não tinham trazido pão.
8 Izesuꞌ aza gamazi li voleloꞌ meloꞌ aniꞌ nemuꞌ nene mo ningo gelo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine gili eleꞌvoleꞌ amave mene beleti di amaniꞌ nemuꞌ nene nanitekumuꞌ gamazi li voleloꞌ meloꞌ nave.
8 Ao tomar conhecimento do que falavam, Jesus disse: “Como é pequena a sua fé! Por que vocês discutem entre si sobre a falta de pão?
9 Naza beleti faef (5) do gito izeꞌ molo eveneꞌ faef (5) tauseni ngemekuvo nisa lumo sama hulaniꞌ nedunuꞌ nene lingine gosuvahaꞌ tuvelu goꞌzi vaiꞌ laniꞌ mamuꞌ gatine molahe.
9 Ainda não entenderam? Não se lembram dos cinco pães para os cinco mil e dos cestos de sobras que recolheram?
10 Idoꞌ beleti seveni do gito izeꞌ molo eveneꞌ fo (4) tauseni ngemekuvo nisa lumo sama hulaniꞌ nene lingine gosuvahaꞌ naba gidini seveni goꞌzi vaiꞌ laniꞌ mamuꞌ gatine molahe.
10 Nem dos sete pães para os quatro mil e dos cestos grandes de sobras que recolheram?
11 Beleti nene neꞌmine ogo ha do sotoꞌ olosuvonako beletimuꞌ lamuvoniꞌ nene lingine gili nilisave lo giluvoniꞌza gilamaniꞌ neive. Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave idoꞌ Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave engitatiꞌ zisiti nene dikelizaze. Nemuꞌ ningisa minilo.
11 Como não conseguem entender que não estou falando de pão? Repito: tenham cuidado com o fermento dos fariseus e saduceus”.
12 Neꞌmine lavo nelotiꞌ alingeꞌ nene beleti do lulu izaaꞌ initekumuꞌ lamo zisitimuꞌ lo molo lineꞌ ma nene Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avelite idoꞌ Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ avelite gamazi ladeni igi eveneꞌ apizi ngimaaꞌ aniꞌ monovo nene do minalone li ningi minilizangumuꞌ lineꞌ ma nene alingeꞌ mo gili ngoloꞌ laniꞌ ve.
12 Finalmente entenderam que ele não se referia ao fermento do pão, mas ao ensino dos fariseus e saduceus.
13 Izesuꞌ aza Kaesalea Hilipi misubola vo hetelo izipahala zuho tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenikumuꞌ nene zaho ve li laaꞌ nave.
13 Quando Jesus chegou à região de Cesareia de Filipe, perguntou a seus discípulos: “Quem as pessoas dizem que o Filho do Homem é?”.
14 Neꞌmine lo longoꞌ o-ngedavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Eveneꞌ linge ma nete monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ hilingutiꞌ otosa noloseive li laaꞌ nave. Idoꞌ linge ma nete gozopoꞌ polohete Eliaꞌ aza gohi sotoꞌ oloseive ma nene tineꞌ molo abe li laaꞌ nave. Idoꞌ ma nete polohete Zelemiaꞌ ma helaningutiꞌ otosa nolibe polohete atoꞌ ma minaineꞌ helanive nolibe li laaꞌ nave.
14 Eles responderam: “Alguns dizem que o senhor é João Batista; outros, que é Elias; e outros, ainda, que é Jeremias ou um dos profetas”.
15 Neꞌmine likevo Izesuꞌ gohi tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Idoꞌ ingine nene mo neꞌmine laaꞌ naniꞌza lingine nenikumuꞌ nene zaho neve li laaꞌ nave.
15 “E vocês?”, perguntou ele. “Quem vocês dizem que eu sou?”
16 Neꞌmine lo longoꞌ o-ngedavo Simoniꞌ Petoloꞌ aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Minevoꞌ minevoꞌ Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelove lo gipele do kegeso gimiselive ma ne nane.
16 Simão Pedro respondeu: “O senhor é o Cristo, o Filho do Deus vivo!”.
17 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Zonaꞌ gipele Simonizo, haza evenelite aꞌmine monovoꞌne nene li-gimikevo lamane. Okulumokuꞌ meꞌneho veka do lapa nomineꞌ o-gedavo lange. Nemuꞌ nene lamineꞌ ilineꞌ akaloꞌ mine molo nange. Golizesi minezo.
17 Jesus disse: “Que grande privilégio você teve, Simão, filho de João! Foi meu Pai no céu quem lhe revelou isso. Nenhum ser humano saberia por si só.
18 Idoꞌ tiꞌ lo nolo-gimuze. Gelezo. Gaza guliveka Petoloꞌ nane. Idoꞌ Petoloꞌ neꞌmi monovo nene eleꞌvoleꞌ geheni ve lo nenako nemuꞌ eveneꞌne zuho do sotoꞌ o-ngedo eleꞌvoleꞌ igi minilizave lo aꞌmine eleꞌvoleꞌ gehedoꞌ do giꞌmize-ngedekuvo ve golosoꞌmi amuzoꞌve neꞌmo ngelo ngivileꞌ amivo helaaꞌ neꞌmo mudise hele osuꞌ laaꞌ akaloꞌ ma ngeleꞌmize molamoloseive.
18 Agora eu lhe digo que você é Pedro, e sobre esta pedra edificarei minha igreja, e as forças da morte não a conquistarão.
19 Naza Okulumokuꞌ miniveꞌmi gizebouꞌ vi hilalizaniꞌ amuzo gemekuvo eveneꞌ ngeleꞌmizo Oꞌmosoꞌmo gizebo inguꞌ vo holalosane. Idoꞌ misubouko gaza eveneꞌne zuho gamazi initeꞌ mamuꞌ lo huko lo-ngemo neꞌmine amilo lo oꞌve lo-ngedelineꞌ nene Okulumokuko Oꞌmoso neꞌmosi aꞌmine initekumuꞌ oꞌve lo lo huko-ngedeleseive. Idoꞌ misubouko gaza initeꞌ mamuꞌ nene neꞌmine ogaꞌ ve lo lo-ngedelineꞌ nene Okulumokuko Oꞌmoso neꞌmosi aꞌmine initekumuꞌ mo neꞌmine ogaꞌ ve lo lo-ngedeleseive.
19 Eu lhe darei as chaves do reino dos céus. O que você ligar na terra terá sido ligado no céu, e o que você desligar na terra terá sido desligado no céu”.
20 Neꞌmine lo Petoloꞌni lo-emosa Izesuꞌ aza eikumuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do kegeso imiselelesa live neive li eze monovo mo kekeꞌ eveneꞌ masi li-ngimamilo lo amuzo molo lo izipahala zuho nene gaꞌine daniꞌ.
20 Então ele advertiu a seus discípulos que não dissessem a ninguém que ele era o Cristo.
21 Idoꞌ aꞌmine gamene nelotiꞌ Izesuꞌ aza apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngemeꞌmo vo minineꞌ: Neniꞌ gono neꞌmo gihileꞌve do sotoꞌ ilingumuꞌ naza Zelusalemi numuda vokuvo aꞌmida monoꞌ gizebo vesi idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ Zuda vete gozopotatiꞌ laaꞌ naniꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi ingine goboni mili-nidi mulumo gono nimi nibili hililisave.
21 Daquele momento em diante, Jesus começou a falar claramente a seus discípulos que era necessário que ele fosse a Jerusalém e sofresse muitas coisas terríveis nas mãos dos líderes do povo, dos principais sacerdotes e dos mestres da lei. Seria morto, mas no terceiro dia ressuscitaria.
22 Neꞌmine ikevo helo gamene sitohamo minekuvo Oꞌmosoꞌmo do ote-nedeleseive. Neꞌmine lavo Petoloꞌ aza do gahevela o-miko elemo tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, neꞌmine lamozo. Oꞌmosoꞌmo do guꞌ izavo laineꞌ initeꞌ mo kekeꞌ geiꞌ okongaloꞌ sotoꞌ amoloseive.
22 Pedro o chamou de lado e começou a repreendê-lo por dizer tais coisas. “Jamais, Senhor!”, disse ele. “Isso nunca lhe acontecerá!”
23 Neꞌmine lo lineꞌza Izesuꞌ aza velepeꞌ izo Petoloꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Satani gaza akaloꞌ nene golise ozo. Gaza gaka gele naineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gilidiꞌmino gelamo me misubouꞌ evenelite gilaaꞌ adiꞌmino gele naineꞌ nenako volodoꞌ o neineꞌ akaꞌnela ogo hizo notilange. Satani gaza olovoꞌ ozo.
23 Jesus se voltou para Pedro e disse: “Afaste-se de mim, Satanás! Você é uma pedra de tropeço para mim. Considera as coisas apenas do ponto de vista humano, e não da perspectiva de Deus”.
24 Neꞌmine lo Izesuꞌ aza eze eꞌmetaaꞌ ave gamazi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve ma ingine neꞌmeto alone li gilii ma gomuꞌ nene minevoꞌ alevoꞌine gizebo igaꞌ naniꞌ monovoꞌine nene huli alami neniꞌ neꞌmetilizangumuꞌ ve goloso nizave li lohotoꞌ zaloꞌ ngibili hililizangumuꞌ nene gili hulisa neꞌmeti alizave.
24 Então Jesus disse a seus discípulos: “Se alguém quer ser meu seguidor, negue a si mesmo, tome sua cruz e siga-me.
25 Idoꞌ neꞌmine igisa neꞌmeti alizave lo noluvoniꞌ nene nanitekumuꞌ luhe. Lingine mene gililo. Ve ma ingine neniꞌ neꞌmeteloneꞌ nene geni initeliꞌmi lulouꞌ vo minevoꞌ alevote hulalone li neꞌmetamilizave nene minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ma damilisave. Damilisaha ve ma ingine neꞌmeti vilizanguꞌ ngibili hilikevo minevoꞌ alevoꞌine hulilizaniꞌ nene alingeꞌ minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni dalisave.
25 Se tentar se apegar à sua vida, a perderá. Mas, se abrir mão de sua vida por minha causa, a encontrará.
26 Ee, misubouko mene minevoꞌ alevoꞌ igi mini misubouꞌ initeꞌ vaiꞌ di engita igi minilizanguꞌ nene minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeniꞌine hulilizaniꞌ nene aꞌmine initeꞌ vaiꞌ nete nene ma hize eleꞌ i-ngidamilisave. Ee, eveneꞌ ma ingine minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni ma hulilizaniꞌ nene aꞌmine ngemeni dameni di engita olone li aꞌmidoꞌ golo hizilizaniꞌ initeꞌ hamokisi ma minamoloseive.
26 Que vantagem há em ganhar o mundo inteiro, mas perder a vida? E o que daria o homem em troca de sua vida?
27 Idoꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza meꞌnehi emeni dameni lamineꞌ nene do tiꞌ ogo mino angeloꞌne zuhosi ngeleꞌmizo alosuve. Idoꞌ aloniꞌ nene naza evenelite hamoꞌ hamoꞌ initeꞌ golososi idoꞌ laminekisi igi mili minaniꞌ votigileloꞌ nene meni ngemelesuve.
27 Pois o Filho do Homem virá com seus anjos na glória de seu Pai e julgará cada pessoa de acordo com suas ações.
28 Lamineꞌ lo-lengemelesuve. Meloꞌ nizave lengikutiꞌ linge ma hilami ha nizavo naza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile Guveꞌnesi ve loloꞌ ogo eveneꞌne zuho gizebo o-ngedelesa sotoꞌ ogo lemo nouvo ingine ningilisave.
28 Eu lhes digo a verdade: alguns que estão aqui neste momento não morrerão antes de ver o Filho do Homem vindo em seu reino!”.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 16, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.