Mateus 12
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARC
1 Aꞌmine gameneuꞌ nene holiseꞌ gamene mauꞌ Izesuꞌ izipahala zuhosi viti minguꞌ nivavo izipahala zuho ingine gaꞌnamuꞌ ngisavo viti godololatiꞌ gihile nene ili niꞌmi nivavo
1 Naquele tempo, passou Jesus pelas searas, em um sábado; e os seus discípulos, tendo fome, começaram a colher espigas e a comer.
2 Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave malite ningi gili Izesuꞌni tiꞌ li li-imaniꞌ: Ningezo geze izipaha zuho ingine neꞌmine aniꞌ neꞌmo holiseꞌ gameneꞌmi louꞌ gamazi ma nene avutoꞌ ikeve.
2 E os fariseus, vendo isso, disseram-lhe: Eis que os teus discípulos fazem o que não é lícito fazer num sábado.
3 Neꞌmine li likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Davidikisi idoꞌ ezesi monave nesi gaꞌna hili minaniꞌ gamenela nene avotemoti guveꞌinesi ve naba Davidiꞌ ineꞌ initekumuꞌ nene gati gilahe gilamave.
3 Ele, porém, lhes disse: Não tendes lido o que fez Davi, quando teve fome, ele e os que com ele
4 Adoꞌ Oꞌmosoꞌmi numunguꞌ dizo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ milaaꞌ aniꞌ beleti nene naniꞌ. Adoꞌ louliꞌmo lidoꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ avelitevoꞌ nalizadoꞌ o minineꞌ beleti nene Davidikisi ezesi monavesi nalizadoꞌ lisiheꞌ amineꞌ nene naniꞌ ve.
4 Como entrou na Casa de Deus e comeu os pães da proposição, que não lhe era lícito comer, nem aos que com ele
5 Idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ave ingine holisekuꞌ nene monoꞌ numuno nabauꞌ nene holisekuꞌ gono damaaꞌ ve li li huki nizanako ningi lamavo gono ha daaꞌ naniꞌ ma nene gati gilamaniꞌ nehe.
5 Ou não tendes lido na lei que, aos sábados, os sacerdotes no templo violam o sábado e ficam sem culpa?
6 Naza ma lo-lengemeloze. Gililo. Idise mene gameneloꞌ lengiꞌ vovotinguꞌ mene gono noduvoniꞌ neꞌmo nene monoꞌ numuno naba nene ivileꞌ ogosa initeꞌ naba neive. Nemuꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ave holisekuꞌ gono dangumuꞌ lihime dikeve li-ngidisaꞌmaniꞌ neꞌminisa neniꞌ izipahaꞌne zuho nene lihime dikeve li-ngidamilo.
6 Pois eu vos digo que está aqui quem é maior do que o templo.
7 Monoꞌ godolouꞌ Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi ma tiꞌ lo neive:
7 Mas, se vós soubésseis o que significa: Misericórdia quero e não sacrifício, não condenaríeis os inocentes.
8 Lingine neniꞌ izipahaꞌne zuho nene holiseꞌmi louꞌ nene avutoꞌ ikeve li-ngidamilizadoꞌ o neive. Nanitekumuꞌ ve. Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene holiseliꞌmi meleho mino aꞌmine holisekuꞌ iliza initekumuꞌ idoꞌ amiliza initekumuꞌ laaꞌ uve nene nenikovoꞌ nouvoniꞌ nenako nemuꞌ ve.
8 Porque o Filho do Homem até do sábado é Senhor.
9 Izesuꞌ aza minineꞌ ebeꞌ nene hulo vo monoꞌ numunguꞌ dizineꞌ.
9 E, partindo dali, chegou à sinagoga deles.
10 Vo dizo ningo gilineꞌ nene eveneꞌ ma ana hela goloso ogo gilizevo o vive ma minineꞌ nene ningineꞌza eveneꞌ malite Izesuꞌni goniꞌ i-diliza akamuꞌ viseꞌ igi tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Eveneꞌ holisekuꞌ do lamineꞌ o-ngedaaꞌ nene gelaineꞌ leliꞌ louliꞌmo lidoꞌ nene vo do neihe.
10 E estava ali um homem que tinha uma das mãos mirrada; e eles, para acusarem Jesus, o interrogaram, dizendo: É lícito curar nos sábados?
11 Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengikutiꞌ ve maliꞌmo sipisipi ize hamoꞌ ma gedekelineꞌ aꞌmine nene holisekuꞌ galeseuꞌ lemelineꞌ nene aꞌmingutiꞌ nene do hazala o-damilidoꞌ o neihe. Eveneꞌ neꞌmo sipisipi ize nene ivileꞌ ogo initeꞌ gihile neinako
11 E ele lhes disse: Qual dentre vós será o homem que, tendo uma ovelha, se num sábado ela cair numa cova, não lançará mão dela e a levantará?
12 holisekuꞌ do lamineꞌ o-ngedaaꞌ nene ha neive.
12 Pois quanto mais vale um homem do que uma ovelha? É, por consequência, lícito fazer bem nos sábados.
13 Neꞌmine lo ana helala goloso o vive nene tiꞌ lo lo-dineꞌ: Anga do pehe lozo. Lo-davo ana do pehe lavo helala minineꞌ ana neꞌmino lamineꞌ ineꞌ.
13 Então disse àquele homem: Estende a mão. E ele a estendeu, e ficou sã como a outra.
14 Lamineꞌ ogavo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine ningi heta limi vi Izesuꞌni bililizaniꞌ aka di sotoꞌ ilisa mulise mili gamazi di hamoꞌ aniꞌ.
14 E os fariseus, tendo saído, formaram conselho contra ele, para o matarem.
15 Neꞌmine aniꞌza Izesuꞌ aza monoꞌ numungutiꞌ lemo bililiza akamuꞌ viseꞌ igi gamazi di hamoꞌ aniꞌ nemuꞌ gelo aꞌmine ebeꞌ nene hulo vineꞌ. Hulo novivo eveneꞌ mukiꞌ nene eꞌmeti nivavo engikutiꞌ linge ma initeꞌ gizi dave minaniꞌ nene mukiꞌ do lamineꞌ o-ngidineꞌ.
15 Jesus, sabendo isso, retirou-se dali, e acompanhou-o uma grande multidão de gente, e ele curou a todos.
16 Neꞌmine ineꞌza eze monovomuꞌ nene li hutileꞌ amilizave lo gaꞌine daniꞌ.
16 E recomendava-lhes rigorosamente que o não descobrissem,
17 Neꞌmine ineꞌ nene Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive Isaiaꞌ gozopoꞌ Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi gizineꞌ ma gihile izelingumuꞌ ve losa ineꞌ. Aꞌmine gamazi nene tiꞌ lo neive:
17 para que se cumprisse o que fora dito pelo profeta Isaías, que diz:
18 Naza gonoloꞌ gipeꞌne ma do kegeso eleꞌmize muluve nene ningilo.
18 Eis aqui o meu servo que escolhi, o meu amado, em quem a minha alma se compraz; porei sobre ele o meu Espírito, e anunciará aos gentios o juízo.
19 Aza nene lovo gamaziutiꞌ gekeꞌ lo lamo
19 Não contenderá, nem clamará, nem alguém ouvirá pelas ruas a sua voz;
20 Idoꞌ aza eveneꞌ ma monovoꞌine goloso ogavo
20 não esmagará a cana quebrada e não apagará o morrão que fumega, até que faça triunfar o juízo.
21 Neꞌmine ogo neivo
21 E, no seu nome, os gentios esperarão.
22 Ne gamenela nene eveneꞌ ma sikalahuꞌ golosoliꞌmo lulouꞌ mino vele do like-do vele hize langoloꞌ o-davo gamazi lamive ma Izesuda eleꞌmizi ikevo do lamineꞌ o-davo aꞌmine ve nene gamazi laaꞌ idoꞌ vele ningaaꞌ ineꞌ.
22 Trouxeram-lhe, então, um endemoninhado cego e mudo; e, de tal modo o curou, que o cego e mudo falava e via.
23 Neꞌmine ogavo eveneꞌ mukiꞌ aꞌmidoꞌ minave ingine nene ningi gopo gaꞌine gili tiꞌ li laniꞌ: Zuda ve leliꞌ avotemoti guveꞌinesi ve naba Davidiꞌ aꞌvopilemoꞌ ezeloꞌ medelo guvelesi ve naba loloꞌ ilive laniꞌ ma nene nolihee.
23 E toda a multidão se admirava e dizia: Não é este o Filho de Davi?
24 Neꞌmine laniꞌza Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine gili tiꞌ li laniꞌ: Oꞌve. Ve mene sikalahuꞌ goloso do nohulineꞌ nene aꞌmine sikalahuꞌ golosoliti guveꞌinesi ve naba Belezebuloꞌ neꞌmo amuzo imidotikovoꞌ do nohulineꞌ ve.
24 Mas os fariseus, ouvindo isso, diziam: Este não expulsa os demônios senão por Belzebu, príncipe dos demônios.
25 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza luꞌninguꞌ gamazi gili minaniꞌ nene ningo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Misubo mauꞌ aleve ingine nene hizi hoꞌli mini lovo hizilizaniꞌ nene mo eveneꞌ simeꞌ nikevo ebeꞌ nene gaꞌme pizeleseive. Idoꞌ ebeꞌ naba mautiꞌ nehe numuno ngomo mautiꞌ nehe eveneꞌ hamoꞌ zuho ingine hoꞌli vi eza ema vilizaniꞌ ingine nene eleꞌvoleꞌ igi minami gopoꞌnapa ilisave.
25 Jesus, porém, conhecendo os seus pensamentos, disse-lhes: Todo reino dividido contra si mesmo é devastado; e toda cidade ou casa dividida contra si mesma não subsistirá.
26 Idoꞌ Satani neꞌmo eze zuho ngimiselo do huli-diniko azasi eze zuhosi hoꞌli mini ngelami diꞌmozi vi gopoꞌ napa adine.
26 E, se Satanás expulsa a Satanás, está dividido contra si mesmo; como subsistirá, pois, o seu reino?
27 Idoꞌ nenikumuꞌ nene Belezebulodatiꞌ amuzo dosa sikalahuꞌ goloso nene ngimiselo do nohulive nilahe. Idoꞌ lengiꞌ zuholite sikalahuꞌ goloso ngimiseli hulaaꞌ aniꞌ ma nene amuzo zahidatiꞌ disa neve. Lingine engikumuꞌ nene Belezebulodatiꞌ amuzo disa sikalahuꞌ goloso nene ngimiseli nihulave li ma li-ngidadiniko lengiꞌ nene di gonitoꞌ i-lingidadine. Oꞌove. Ingine Belezebulodatiꞌ amuzo damaaꞌ aniꞌ neꞌmino nazasi ezelatiꞌ damo Oꞌmosolatikovoꞌ amuzo daaꞌ nouve.
27 E, se eu expulso os demônios por Belzebu, por quem os expulsam, então, os vossos filhos? Portanto, eles mesmos serão os vossos juízes.
28 Idoꞌ neꞌmine ogaꞌ nouvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ neꞌmo neleꞌmize aka ivo sikalahuꞌ goloso ngimisele hulaaꞌ nooloniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ogo amuzoꞌve nene do sotoꞌ ogo nolengelebizive.
28 Mas, se eu expulso os demônios pelo Espírito de Deus, é conseguintemente chegado a vós o Reino de Deus.
29 Eveneꞌ maliꞌmo ve ma gasava daaꞌ ive mineliveliꞌmi numuꞌveuꞌ dizo aꞌmine gasava daaꞌ iveꞌmo gizebo ogo minineꞌ initeꞌve ipeꞌ ogo dalineꞌ nene haza dizo ipeꞌ ogo damoloseive. Asi aꞌmine gasava daaꞌ ive nene gomuꞌ ivileꞌ ogo nalaꞌ do-mikosavoꞌ nene dizo initeꞌve ipeꞌ ogo daloseive. Aꞌmineꞌmine ogo naza nene Satani ivileꞌ ogosa eveneꞌ eitatiꞌ nene do nenita ogaꞌ nouve.
29 Ou como pode alguém entrar em casa do e furtar os seus bens, se primeiro não manietar o valente, saqueando, então, a sua casa?
30 Idoꞌ ve ma ingine nenita giꞌmizi minamave nene neniꞌ lovo i nimaaꞌ ave nene nizave. Idoꞌ ve ma ingine nenikisi makaꞌ mino eveneꞌ do nenita amunive nene eveneꞌ ngimiseli di hutileꞌ i huli-ngidaaꞌ nave.
30 Quem não é comigo é contra mim; e quem comigo não ajunta espalha.
31 Nemuꞌ nene lo-lengemeloze. Gililo. Eveneꞌ ingine goloso initeꞌ ato atoꞌ igaꞌ aniꞌ neꞌmi lihime idoꞌ Oꞌmosomuꞌ idoꞌ evenekumuꞌ divi lediviꞌ igaꞌ aniꞌ neꞌmi lihime nene Oꞌmosoꞌmo ha hulo-ngedeleseiha Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ divi ledivika ma i-dilizaniꞌ nene lihimetine mo kekeꞌ hulo-lengedamoloseive.
31 Portanto, eu vos digo: todo pecado e blasfêmia se perdoará aos homens, mas a blasfêmia contra o Espírito não será perdoada aos homens.
32 Ee, ve ma ingine gamazi goloso li Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ divi ledivika li-nidilizaniꞌ lihime nene Oꞌmosoꞌmo ha hulo-ngedeleseiha gamazi goloso li Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ divi ledivika li-dilizaniꞌ lihime nene apase-ngedamivo alingeꞌ gamene nabauꞌ lihimeꞌine apase-ngedo goniꞌ o-ngedeli gameneuꞌ nesi ha minivo mine do vo mineleseive.
32 E, se qualquer disser
33 Eveneꞌ ingine za nene lamineꞌ nolihe goloso nolihe nene zaliꞌmi gihileꞌvelotiꞌ nene lubamu ningi gililisave. Nemuꞌ nene za maliꞌmo goloso nolineꞌ nene gihileꞌvesi goloso mineleseive. Idoꞌ za maliꞌmo lamineꞌ nolineꞌ nene gihileꞌvesi lamineꞌ mineleseive. Idoꞌ eveneliti monovo nene aꞌmineꞌmine ogo ningo gelelesane.
33 Ou dizeis que a árvore é boa e o seu fruto, bom, ou dizeis que a árvore é má e o seu fruto, mau; porque pelo fruto se conhece a árvore.
34 Lingine Sataliꞌmi izipahala zuho nene nizave. Eveneꞌ luꞌninguꞌ goꞌzikaniꞌ initeꞌ nene veꞌningutiꞌ li hulaaꞌ nanako lingine lutinguꞌ golososi minivo nizaniꞌ nete gamazi lamineꞌ nene ngeli mo lamilisave.
34 Raça de víboras, como podeis vós dizer boas
35 Eveneꞌ lamineꞌ neꞌmi lulouꞌ nene gamazi lamineliꞌmo vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo lamineꞌ do sotoꞌ ogaꞌ neive. Idoꞌ eveneꞌ goloso neꞌmi lulouꞌ nene gamazi goloso neꞌmo vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo goloso do sotoꞌ ogaꞌ neive.
35 O homem bom tira boas
36 Idoꞌ ma lo-lengemeloze. Gililo. Gamazi goloso gidini mukiꞌ nene haza gamazi nehe li gopo ma li nilizaniꞌ nene aꞌminemuꞌ Oꞌmosoꞌmo gamene nabaloꞌ goniꞌ o-ngedo longoꞌ o-ngedavo eveneꞌ mukiꞌ aꞌmine laniꞌ gamazi nene li sotoꞌ ikevo neꞌmi lihime ngemeleseive.
36 Mas eu vos digo que de toda palavra ociosa que os homens disserem hão de dar conta no Dia do Juízo.
37 Geiꞌ gamazika lilineꞌ neꞌmo ogo molo ilineꞌ monovoka nene do sotoꞌ ogavo lamineꞌ o nolineꞌ nene ve lisiheꞌ ve lo Oꞌmosoꞌmo lo-gedeleseive. Idoꞌ goloso o nolineꞌ nene ve goloso ve lo-gedo lihime gemeleseive.
37 Porque por tuas palavras serás justificado e por tuas palavras serás condenado.
38 Neꞌmine lo lo-ngemavo monoꞌ monovo apizi ngimaaꞌ ave idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave linge ingine gamazi tiꞌ li li-imaniꞌ: Tisazo, gaza Oꞌmosoꞌmo amuzo gimineꞌ nene lelebizo atoliꞌmine suno ma do sotoꞌ oganivo ningelone.
38 Então, alguns dos escribas e dos fariseus tomaram a palavra, dizendo: Mestre, quiséramos ver da tua parte algum sinal.
39 Likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Mene gameneloꞌ nizave lingine eveneꞌ golosovoꞌ mini veneꞌ ma vaꞌningine huli ve gohi maloꞌ vi lihime daaꞌ naniꞌ neꞌmine igi Oꞌmosotine huli lihime daaꞌ nave. Lingine nenikumuꞌ atoliꞌmine suno do sotoꞌ ogo Oꞌmosoꞌmo amuzo nimineꞌ nene lengelebizelongumuꞌ nilaniꞌza ma lengelebizamolosuve. Oꞌmosoꞌmo gozopoꞌ eze veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive Zonada initeꞌ do sotoꞌ ogo amuzoꞌve ngelebizineꞌ neꞌmine initeꞌ ma nenita sotoꞌ ogavo nevoꞌ ningilisave.
39 Mas ele lhes respondeu e disse: Uma geração má e adúltera pede
40 Aꞌmine ningilizaniꞌ initeꞌ nene neꞌmino neive: Zonaꞌni nene alahaꞌ nabaliꞌmo do mikileꞌ ogavo neꞌmi gatunouꞌ gamene sitohamo minineꞌ neꞌmino Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene misuboꞌmi lulouꞌ gamene sitohamo minelesuve.
40 pois, como Jonas esteve três dias e três noites no ventre da baleia, assim estará o Filho do Homem três dias e três noites no seio da terra.
41 Idoꞌ Nineve aleve ingine Zonaꞌ monoꞌ gamazi lo-ngimineꞌ nene gilii luꞌine di velepeꞌ izaniꞌza lingine giliꞌ nalo. Naza Zonaꞌni ivileꞌ ogo minuve mene ogo lengiꞌ vovotinguꞌ mela sotoꞌ ogo mino gamazi lo-lingimuvodoꞌ nene gili lutine di velepeꞌ izamanako gamene nabala nene Nineve aleve nete oti lengiꞌ lihimetine li sotoꞌ i-lingidi gonitoꞌ lengeleꞌmize milalisave.
41 Os ninivitas ressurgirão no Juízo com esta geração e a condenarão, porque se arrependeram com a pregação de Jonas. E eis que
42 Idoꞌ guvelesi veneꞌ naba aza emala misubo monovo liginela gizebo o minineꞌ misubo Seba nene hulo avotemoti guveꞌinesi ve naba Solomoniꞌ laaꞌ ineꞌ gamazi lamineꞌ nene gelelesa aka haꞌna haꞌna goloso aniꞌza neniꞌ nene Solomoniꞌni ivileꞌ ogo mino mela lengiꞌ vovotinguꞌ sotoꞌ ogo mino gamazi lamineꞌ noluvoniꞌ nene lingine gilisaꞌmave. Nemuꞌ nene gamene nabala aꞌmine guvelesi veneꞌ naba neꞌmo nene oto lihimetine lo sotoꞌ ogo goniꞌ o-lengedeleseive.
42 A Rainha do Sul se levantará no
43 Sikalahuꞌ goloso maliꞌmo ve maliꞌmi lulouꞌ miningutiꞌ hulo-do vilineꞌ nene mine gelo minelineꞌ ebekumuꞌ nene ebeꞌ gokota visetoꞌ voloseive. Viseꞌ ilineꞌza ma ningamilineꞌ nene
43 E, quando o espírito imundo tem saído do homem, anda por lugares áridos, buscando repouso, e não o encontra.
44 tiꞌ lo loloseive: Naza ganaꞌ hulo uvoniꞌ numuꞌnela tineꞌ molo volove. Neꞌmine lo tineꞌ molo ogo ningelineꞌ nene pipiaꞌ gisi di lisiheꞌ ikeniꞌ neiha aꞌminguꞌ eveneꞌ ma ingamaniꞌ neivo ningeleseive.
44 Então, diz: Voltarei para a minha casa, donde saí. E, voltando, acha-
45 Ningo gohi vo sikalahuꞌ goloso seveni eze ivileꞌ igi goloso naba gehepeve minaniꞌ nene ngeleꞌmizo ogavo aꞌminguꞌ dizi aꞌmine veꞌmi lulo nene ingine numuꞌine loloꞌ ogavo minilizaniꞌ nene gomuꞌ aꞌmine ve minaaꞌ ineꞌ nesi ivileꞌ ogosa goloso nabaloꞌ mine molo mineleseive. Idoꞌ neꞌmine monovo nene lingine ve goloso idise nizaniꞌ aleve lengita sotoꞌ oloseive losa noluve.
45 Então, vai e leva consigo outros sete espíritos piores do que ele, e, entrando, habitam ali; e são os últimos
46 Izesuꞌ aza di geseꞌ ave mukiꞌ nene gamazi ha lo-ngemo neivo izeleho idoꞌ akunolo zuho ingine gamazi li-imilisa igi heta oti minaniꞌ.
46 E, falando ele ainda à multidão, eis que estavam fora sua mãe e seus irmãos, pretendendo falar-lhe.
47 Igi oti nizavo ve maliꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gelezo. Izaho idoꞌ nakuna zuho ingine gamazi lo-gemelone li heta home igi oti nizave.
47 E disse-lhe alguém: Eis que estão ali fora tua mãe e teus irmãos, que querem falar-te.
48 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Izeꞌnehinemukisi idoꞌ nakuꞌnemotinemukisi nolabe. Nemuꞌ naza lolove.
48 Porém ele, respondendo, disse ao que lhe falara: Quem é minha mãe? E quem são meus irmãos?
49 — ausente —
49 E, estendendo a mão para os seus discípulos, disse: Eis aqui minha mãe e meus irmãos;
50 — ausente —
50 porque qualquer que fizer a vontade de meu Pai, que
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.