Mateus 12
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Aꞌmine gameneuꞌ nene holiseꞌ gamene mauꞌ Izesuꞌ izipahala zuhosi viti minguꞌ nivavo izipahala zuho ingine gaꞌnamuꞌ ngisavo viti godololatiꞌ gihile nene ili niꞌmi nivavo
1 Veya bai’ab na’atube sawar ufunamaim, Jesu Baiyarir Ana Veya sanabey wanawanah remor inan ana bai’ufununayah a himorob, basit sanabey afa hirut hikeb ro’oro’oh hibow hi’aa.
2 Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave malite ningi gili Izesuꞌni tiꞌ li li-imaniꞌ: Ningezo geze izipaha zuho ingine neꞌmine aniꞌ neꞌmo holiseꞌ gameneꞌmi louꞌ gamazi ma nene avutoꞌ ikeve.
2 Naatu ofafar bai’obaibiyenayah hi’itih basit Jesu hi’u, “A bai’ufununayah ku’itih, abis tisisinaf i ata ofafar te’a’a’stu’utu’ub, anayabin boun i Baiyarir ana veya.
3 Neꞌmine li likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Davidikisi idoꞌ ezesi monave nesi gaꞌna hili minaniꞌ gamenela nene avotemoti guveꞌinesi ve naba Davidiꞌ ineꞌ initekumuꞌ nene gati gilahe gilamave.
3 — ausente —
4 Adoꞌ Oꞌmosoꞌmi numunguꞌ dizo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ milaaꞌ aniꞌ beleti nene naniꞌ. Adoꞌ louliꞌmo lidoꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ avelitevoꞌ nalizadoꞌ o minineꞌ beleti nene Davidikisi ezesi monavesi nalizadoꞌ lisiheꞌ amineꞌ nene naniꞌ ve.
4 — ausente —
5 Idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ave ingine holisekuꞌ nene monoꞌ numuno nabauꞌ nene holisekuꞌ gono damaaꞌ ve li li huki nizanako ningi lamavo gono ha daaꞌ naniꞌ ma nene gati gilamaniꞌ nehe.
5 Naatu Moses ana ofafar ta kwaiyab kwa’itin? Baiyarir ana veya firis terun Tafaror Bar teyayabuna men ofafar te’a’astu’ub? En.
6 Naza ma lo-lengemeloze. Gililo. Idise mene gameneloꞌ lengiꞌ vovotinguꞌ mene gono noduvoniꞌ neꞌmo nene monoꞌ numuno naba nene ivileꞌ ogosa initeꞌ naba neive. Nemuꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ave holisekuꞌ gono dangumuꞌ lihime dikeve li-ngidisaꞌmaniꞌ neꞌminisa neniꞌ izipahaꞌne zuho nene lihime dikeve li-ngidamilo.
6 Baise boun i a tur ao’owen, sawar gagamin anababatun i na tit, men iti Tafaror Bar na’atube’emih.
7 Monoꞌ godolouꞌ Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi ma tiꞌ lo neive:
7 Buk Atamaninamaim i iti na’atube eo, ‘Kabeber i akokok men sibor.’ Kwa iti sawar yabin anababatun kwatasoso’ob na’at sabuw gewasih boro men kwatakusairih.
8 Lingine neniꞌ izipahaꞌne zuho nene holiseꞌmi louꞌ nene avutoꞌ ikeve li-ngidamilizadoꞌ o neive. Nanitekumuꞌ ve. Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene holiseliꞌmi meleho mino aꞌmine holisekuꞌ iliza initekumuꞌ idoꞌ amiliza initekumuꞌ laaꞌ uve nene nenikovoꞌ nouvoniꞌ nenako nemuꞌ ve.
8 Anayabin Orot Natun i Baiyarir Tamah anababatun.”
9 Izesuꞌ aza minineꞌ ebeꞌ nene hulo vo monoꞌ numunguꞌ dizineꞌ.
9 Jesu nati efan itumar na hai Kou’ay Bar ta wananwanan run,
10 Vo dizo ningo gilineꞌ nene eveneꞌ ma ana hela goloso ogo gilizevo o vive ma minineꞌ nene ningineꞌza eveneꞌ malite Izesuꞌni goniꞌ i-diliza akamuꞌ viseꞌ igi tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Eveneꞌ holisekuꞌ do lamineꞌ o-ngedaaꞌ nene gelaineꞌ leliꞌ louliꞌmo lidoꞌ nene vo do neihe.
10 orot ta uman murubin ma’ama’amaim, naatu sabuw afa nati’imaim hima’am i ef hinunuwet Jesu gamin uwin isan, imih Jesu hibatiy hio, “It ata ofafaramaim Baiyarir ana veya orot babin boro taniyawas ai en?”
11 Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengikutiꞌ ve maliꞌmo sipisipi ize hamoꞌ ma gedekelineꞌ aꞌmine nene holisekuꞌ galeseuꞌ lemelineꞌ nene aꞌmingutiꞌ nene do hazala o-damilidoꞌ o neihe. Eveneꞌ neꞌmo sipisipi ize nene ivileꞌ ogo initeꞌ gihile neinako
11 Baise Jesu iyafutih eo, “Bo o orot ta a sheep Baiyarir ana veya hub tare’er, boro itatain tayen o itihamiy ta’in tamorob?
12 holisekuꞌ do lamineꞌ o-ngedaaꞌ nene ha neive.
12 Orot ana yawas i ra’at kwanekwan men for na’atube’emih. Isan imih Baiyarir ana veya orot babin tanabibais i men tasisinaf kakaf ofafar ta’a’astu’ubimih.”
13 Neꞌmine lo ana helala goloso o vive nene tiꞌ lo lo-dineꞌ: Anga do pehe lozo. Lo-davo ana do pehe lavo helala minineꞌ ana neꞌmino lamineꞌ ineꞌ.
13 Imaibo orot uman murubin isan eo, “Uma ku’otofair a’itin.” Naatu orot uman otofair naatu uman igewasin uman rounane na’atube matar.
14 Lamineꞌ ogavo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine ningi heta limi vi Izesuꞌni bililizaniꞌ aka di sotoꞌ ilisa mulise mili gamazi di hamoꞌ aniꞌ.
14 Basit Pharisee Jesu hihamiy hitit ufun, rabin morob isan hiyakitifuw.
15 Neꞌmine aniꞌza Izesuꞌ aza monoꞌ numungutiꞌ lemo bililiza akamuꞌ viseꞌ igi gamazi di hamoꞌ aniꞌ nemuꞌ gelo aꞌmine ebeꞌ nene hulo vineꞌ. Hulo novivo eveneꞌ mukiꞌ nene eꞌmeti nivavo engikutiꞌ linge ma initeꞌ gizi dave minaniꞌ nene mukiꞌ do lamineꞌ o-ngidineꞌ.
15 Jesu rabinamih hiyayanuw tur nowar naatu efan nati ihamiy sa’ab in, sabuw rou’ay gagamin na’in hi’itin hi’ufunun bairi hinan, iyabowat hisawow hinan etei iyawasih.
16 Neꞌmine ineꞌza eze monovomuꞌ nene li hutileꞌ amilizave lo gaꞌine daniꞌ.
16 Naatu eo fafarih eo, “Sabuw afa hai tur men kwana’owenamih.
17 Neꞌmine ineꞌ nene Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive Isaiaꞌ gozopoꞌ Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi gizineꞌ ma gihile izelingumuꞌ ve losa ineꞌ. Aꞌmine gamazi nene tiꞌ lo neive:
17 Iti i abisa dinab orot Isaiah ana bukamaim kikirum na iturobe.
18 Naza gonoloꞌ gipeꞌne ma do kegeso eleꞌmize muluve nene ningilo.
18 ‘Iti orot i ayu isau bowamih arubin,
19 Aza nene lovo gamaziutiꞌ gekeꞌ lo lamo
19 I boro men nagam naatu boro men fanan aumetawat niwow;
20 Idoꞌ aza eveneꞌ ma monovoꞌine goloso ogavo
20 Sawasaw ririmih hikimow tere’er boro men na’abar faifiyen,
21 Neꞌmine ogo neivo
21 Naatu sabuw etei hai not hai baitumatum i biyanamaim hinayai.’”
22 Ne gamenela nene eveneꞌ ma sikalahuꞌ golosoliꞌmo lulouꞌ mino vele do like-do vele hize langoloꞌ o-davo gamazi lamive ma Izesuda eleꞌmizi ikevo do lamineꞌ o-davo aꞌmine ve nene gamazi laaꞌ idoꞌ vele ningaaꞌ ineꞌ.
22 Imaibo sabuw afa orot ta matan fim naatu demon awan gugin toun bububur ma’am hibai hina Jesu biyan hitit iyawas naatu misir tur eo naatu matan igewasin nuw.
23 Neꞌmine ogavo eveneꞌ mukiꞌ aꞌmidoꞌ minave ingine nene ningi gopo gaꞌine gili tiꞌ li laniꞌ: Zuda ve leliꞌ avotemoti guveꞌinesi ve naba Davidiꞌ aꞌvopilemoꞌ ezeloꞌ medelo guvelesi ve naba loloꞌ ilive laniꞌ ma nene nolihee.
23 Sabuw rau’ay gagamin na’in Jesu abisa iwa’an hi’i’itin hai hikasiy ra’at hio, “Iti orotom David uwan ta?”
24 Neꞌmine laniꞌza Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine gili tiꞌ li laniꞌ: Oꞌve. Ve mene sikalahuꞌ goloso do nohulineꞌ nene aꞌmine sikalahuꞌ golosoliti guveꞌinesi ve naba Belezebuloꞌ neꞌmo amuzo imidotikovoꞌ do nohulineꞌ ve.
24 Baise Pharisees hinonowar hio, “Iti orot demon enununih, anayabin demon hai ukwarin wabin Beelzebul fair itin, nati esisinaf.”
25 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza luꞌninguꞌ gamazi gili minaniꞌ nene ningo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Misubo mauꞌ aleve ingine nene hizi hoꞌli mini lovo hizilizaniꞌ nene mo eveneꞌ simeꞌ nikevo ebeꞌ nene gaꞌme pizeleseive. Idoꞌ ebeꞌ naba mautiꞌ nehe numuno ngomo mautiꞌ nehe eveneꞌ hamoꞌ zuho ingine hoꞌli vi eza ema vilizaniꞌ ingine nene eleꞌvoleꞌ igi minami gopoꞌnapa ilisave.
25 Jesu abisa hinotanot so’ob, naatu uwih eo, “Tafaram ta’imon hinakusib rou’ab namatar hinabiyow boro men manin hiniyowamih, naatu bar meraramaim o ain uf rara’amaim hinakusib hinabiyow hai ma boro hini’afiy.
26 Idoꞌ Satani neꞌmo eze zuho ngimiselo do huli-diniko azasi eze zuhosi hoꞌli mini ngelami diꞌmozi vi gopoꞌ napa adine.
26 Imih Demon Ana Aiwob wanawananamaim hinakusib taiyuwih hinabiyow, i ana aiwob wanawanan ana fair boro naririm.
27 Idoꞌ nenikumuꞌ nene Belezebulodatiꞌ amuzo dosa sikalahuꞌ goloso nene ngimiselo do nohulive nilahe. Idoꞌ lengiꞌ zuholite sikalahuꞌ goloso ngimiseli hulaaꞌ aniꞌ ma nene amuzo zahidatiꞌ disa neve. Lingine engikumuꞌ nene Belezebulodatiꞌ amuzo disa sikalahuꞌ goloso nene ngimiseli nihulave li ma li-ngidadiniko lengiꞌ nene di gonitoꞌ i-lingidadine. Oꞌove. Ingine Belezebulodatiꞌ amuzo damaaꞌ aniꞌ neꞌmino nazasi ezelatiꞌ damo Oꞌmosolatikovoꞌ amuzo daaꞌ nouve.
27 Naatu kwa i ayu Beelzebul fair baitu demon nunih kwarouw kwa’o. Bo kwa a bai’ufununayah i yait ana fairamaim demon tenununih? Isan imih kwa taiyuw abai’ufununayah hai sinafumaim ebi’obaiyi God ana baibatiyen i wan kwamara’at.
28 Idoꞌ neꞌmine ogaꞌ nouvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ neꞌmo neleꞌmize aka ivo sikalahuꞌ goloso ngimisele hulaaꞌ nooloniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ogo amuzoꞌve nene do sotoꞌ ogo nolengelebizive.
28 Baise ayu i God Anunin Kakafiyin ana fairamaim demon anununih, imih nati ebi’obaiyit mar ana aiwob i na tit kwa wanawananamaim.
29 Eveneꞌ maliꞌmo ve ma gasava daaꞌ ive mineliveliꞌmi numuꞌveuꞌ dizo aꞌmine gasava daaꞌ iveꞌmo gizebo ogo minineꞌ initeꞌve ipeꞌ ogo dalineꞌ nene haza dizo ipeꞌ ogo damoloseive. Asi aꞌmine gasava daaꞌ ive nene gomuꞌ ivileꞌ ogo nalaꞌ do-mikosavoꞌ nene dizo initeꞌve ipeꞌ ogo daloseive. Aꞌmineꞌmine ogo naza nene Satani ivileꞌ ogosa eveneꞌ eitatiꞌ nene do nenita ogaꞌ nouve.
29 “Orot fairin ana bar boro men asir hinarun ana sawar hinabainomih, baise wantoro’ot orot hinab hinafatum nabat, imaibo ana sawar hinabainuw.
30 Idoꞌ ve ma ingine nenita giꞌmizi minamave nene neniꞌ lovo i nimaaꞌ ave nene nizave. Idoꞌ ve ma ingine nenikisi makaꞌ mino eveneꞌ do nenita amunive nene eveneꞌ ngimiseli di hutileꞌ i huli-ngidaaꞌ nave.
30 “Orot yait ayu airi men abita’imon i ayu au wosai, naatu orot yait men ayu ibaisu airi bobaituw abigenamih, nati orot i wasgeyayan.
31 Nemuꞌ nene lo-lengemeloze. Gililo. Eveneꞌ ingine goloso initeꞌ ato atoꞌ igaꞌ aniꞌ neꞌmi lihime idoꞌ Oꞌmosomuꞌ idoꞌ evenekumuꞌ divi lediviꞌ igaꞌ aniꞌ neꞌmi lihime nene Oꞌmosoꞌmo ha hulo-ngedeleseiha Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ divi ledivika ma i-dilizaniꞌ nene lihimetine mo kekeꞌ hulo-lengedamoloseive.
31 Ana’an nati isan imih a tur ao’owen, bowabow kakafih ta ta naatu bai’ib tur ta ta God boro nanotawiyen, baise orot yait Anun Kakafiyin ni’ib isan tur kakafin na’o, i ana bowabow kakafih boro men nanotawiyimih.
32 Ee, ve ma ingine gamazi goloso li Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ divi ledivika li-nidilizaniꞌ lihime nene Oꞌmosoꞌmo ha hulo-ngedeleseiha gamazi goloso li Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ divi ledivika li-dilizaniꞌ lihime nene apase-ngedamivo alingeꞌ gamene nabauꞌ lihimeꞌine apase-ngedo goniꞌ o-ngedeli gameneuꞌ nesi ha minivo mine do vo mineleseive.
32 Naatu orot yait Orot Natun isan tur kakafin na’o nabigigim boro ana bowabow kakafin nanotawiyen, baise orot yait God Anun Kakafiyin isan na’o nabi’iyab, i boro tafaramamaim men nanotawiy na’atube maramaim.
33 Eveneꞌ ingine za nene lamineꞌ nolihe goloso nolihe nene zaliꞌmi gihileꞌvelotiꞌ nene lubamu ningi gililisave. Nemuꞌ nene za maliꞌmo goloso nolineꞌ nene gihileꞌvesi goloso mineleseive. Idoꞌ za maliꞌmo lamineꞌ nolineꞌ nene gihileꞌvesi lamineꞌ mineleseive. Idoꞌ eveneliti monovo nene aꞌmineꞌmine ogo ningo gelelesane.
33 “A ai inakaif gewas boro ro’on gewasin inab, a ai men inakaif gewas ro’on boro kakafin inab, anayabin ai i boro ro’onamaim ina’inan.
34 Lingine Sataliꞌmi izipahala zuho nene nizave. Eveneꞌ luꞌninguꞌ goꞌzikaniꞌ initeꞌ nene veꞌningutiꞌ li hulaaꞌ nanako lingine lutinguꞌ golososi minivo nizaniꞌ nete gamazi lamineꞌ nene ngeli mo lamilisave.
34 Kwa i tuwamorob foufuh, dogor wanawanan kakafin ema’am boro mi’itube tur gewasih kwana’o. Anayabin abisa dogor wanawanan ema’am i awamaim etitit.
35 Eveneꞌ lamineꞌ neꞌmi lulouꞌ nene gamazi lamineliꞌmo vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo lamineꞌ do sotoꞌ ogaꞌ neive. Idoꞌ eveneꞌ goloso neꞌmi lulouꞌ nene gamazi goloso neꞌmo vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo goloso do sotoꞌ ogaꞌ neive.
35 Orot gewasin ana bar wanawanan sawar gewasih ya ti’inu’in boro nabow naya taiten, naatu orot kakafin ana bar wanawanan sawar kakafih ya ti’inu’in boro naya taiten.
36 Idoꞌ ma lo-lengemeloze. Gililo. Gamazi goloso gidini mukiꞌ nene haza gamazi nehe li gopo ma li nilizaniꞌ nene aꞌminemuꞌ Oꞌmosoꞌmo gamene nabaloꞌ goniꞌ o-ngedo longoꞌ o-ngedavo eveneꞌ mukiꞌ aꞌmine laniꞌ gamazi nene li sotoꞌ ikevo neꞌmi lihime ngemeleseive.
36 Imih a tur ao’owen, baibatebat ana maramaim sabuw etei awahimaim tur abisa hi’o boro God ana tur hina’owen aisim nati tur hi’o.
37 Geiꞌ gamazika lilineꞌ neꞌmo ogo molo ilineꞌ monovoka nene do sotoꞌ ogavo lamineꞌ o nolineꞌ nene ve lisiheꞌ ve lo Oꞌmosoꞌmo lo-gedeleseive. Idoꞌ goloso o nolineꞌ nene ve goloso ve lo-gedo lihime gemeleseive.
37 Naatu o taiyuw a tur io’omaim God boro nibatiyi, naatu o taiyuw a turamaim boro naorereb o i gewas o kakaf.”
38 Neꞌmine lo lo-ngemavo monoꞌ monovo apizi ngimaaꞌ ave idoꞌ Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave linge ingine gamazi tiꞌ li li-imaniꞌ: Tisazo, gaza Oꞌmosoꞌmo amuzo gimineꞌ nene lelebizo atoliꞌmine suno ma do sotoꞌ oganivo ningelone.
38 Imaibo Pharisee naatu Ofafar bai’obaiyenayah afa himisir hi’o, “Bai’obaiyenayan, aki akokok ina’inan ta iniwa’an ana’itin.”
39 Likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Mene gameneloꞌ nizave lingine eveneꞌ golosovoꞌ mini veneꞌ ma vaꞌningine huli ve gohi maloꞌ vi lihime daaꞌ naniꞌ neꞌmine igi Oꞌmosotine huli lihime daaꞌ nave. Lingine nenikumuꞌ atoliꞌmine suno do sotoꞌ ogo Oꞌmosoꞌmo amuzo nimineꞌ nene lengelebizelongumuꞌ nilaniꞌza ma lengelebizamolosuve. Oꞌmosoꞌmo gozopoꞌ eze veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive Zonada initeꞌ do sotoꞌ ogo amuzoꞌve ngelebizineꞌ neꞌmine initeꞌ ma nenita sotoꞌ ogavo nevoꞌ ningilisave.
39 Baise Jesu iyafut eo, “Kwa iti mar boun nan ana sabuw a fanasair ra’at, ina’inan itinamih kwa’o. Baise ina’inan boro men ta kwana’itinamih, ina’inan ta’imon nati dinab orot Jonah biyanamaim kwa’itinika.
40 Aꞌmine ningilizaniꞌ initeꞌ nene neꞌmino neive: Zonaꞌni nene alahaꞌ nabaliꞌmo do mikileꞌ ogavo neꞌmi gatunouꞌ gamene sitohamo minineꞌ neꞌmino Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene misuboꞌmi lulouꞌ gamene sitohamo minelesuve.
40 Jonah siy gagamin tonan yan wanawanan in fai tounu auyit tounu na’atube, Orot Natun boro fai tounu auyit tounu me wanawanan na’in.
41 Idoꞌ Nineve aleve ingine Zonaꞌ monoꞌ gamazi lo-ngimineꞌ nene gilii luꞌine di velepeꞌ izaniꞌza lingine giliꞌ nalo. Naza Zonaꞌni ivileꞌ ogo minuve mene ogo lengiꞌ vovotinguꞌ mela sotoꞌ ogo mino gamazi lo-lingimuvodoꞌ nene gili lutine di velepeꞌ izamanako gamene nabala nene Nineve aleve nete oti lengiꞌ lihimetine li sotoꞌ i-lingidi gonitoꞌ lengeleꞌmize milalisave.
41 Jonah binan Nineveh sabuw hinonowar ufunamaim hai bowabow kakafih hisisinaf etei hihamiyen, imih baibatebat ana veya boro hinamisir kwa kwabiwa’an kakaf isan boro hina’uwi, anayabin binan iti boun abit i men marasika Jonah bibinan na’atube’emih!
42 Idoꞌ guvelesi veneꞌ naba aza emala misubo monovo liginela gizebo o minineꞌ misubo Seba nene hulo avotemoti guveꞌinesi ve naba Solomoniꞌ laaꞌ ineꞌ gamazi lamineꞌ nene gelelesa aka haꞌna haꞌna goloso aniꞌza neniꞌ nene Solomoniꞌni ivileꞌ ogo mino mela lengiꞌ vovotinguꞌ sotoꞌ ogo mino gamazi lamineꞌ noluvoniꞌ nene lingine gilisaꞌmave. Nemuꞌ nene gamene nabala aꞌmine guvelesi veneꞌ naba neꞌmo nene oto lihimetine lo sotoꞌ ogo goniꞌ o-lengedeleseive.
42 Na’atube tafaram Sheba hai aiwob babin Solomon ana binan gewasin nowaramih ana tafaram ef yok na’in ihamiy na tur nowar, imih baibatebat ana veya boro namisir, kwabiwa’an kakaf isan na’uwi, anayabin Solomon bibinan i men boun ayu abibinan na’atube’emih!
43 Sikalahuꞌ goloso maliꞌmo ve maliꞌmi lulouꞌ miningutiꞌ hulo-do vilineꞌ nene mine gelo minelineꞌ ebekumuꞌ nene ebeꞌ gokota visetoꞌ voloseive. Viseꞌ ilineꞌza ma ningamilineꞌ nene
43 “Demon kakafin orot biyanamaim ema’am tenun etit i boro watu owararinamaim ma baiyarir isan ana efan nanuwet, naatu efan men natitita’ur na’at,
44 tiꞌ lo loloseive: Naza ganaꞌ hulo uvoniꞌ numuꞌnela tineꞌ molo volove. Neꞌmine lo tineꞌ molo ogo ningelineꞌ nene pipiaꞌ gisi di lisiheꞌ ikeniꞌ neiha aꞌminguꞌ eveneꞌ ma ingamaniꞌ neivo ningeleseive.
44 i boro na’o, ‘Ayu boro anamatabir maiye au ubar anan.’ Naatu namatabir nan ana bar natitit, ana bar wanawanan i owararin naatu hirereb hiyabuna inu’in boro na’itin.
45 Ningo gohi vo sikalahuꞌ goloso seveni eze ivileꞌ igi goloso naba gehepeve minaniꞌ nene ngeleꞌmizo ogavo aꞌminguꞌ dizi aꞌmine veꞌmi lulo nene ingine numuꞌine loloꞌ ogavo minilizaniꞌ nene gomuꞌ aꞌmine ve minaaꞌ ineꞌ nesi ivileꞌ ogosa goloso nabaloꞌ mine molo mineleseive. Idoꞌ neꞌmine monovo nene lingine ve goloso idise nizaniꞌ aleve lengita sotoꞌ oloseive losa noluve.
45 Imaibo boro namatabir maiye demon kakafih anababatun etei seven nanawiyih bairi hinan nati bar hinasusuw hinama. Naatu nati orot i boro na’af narauwabon men marasika ma’am na’atube’emih. Imih iti sabuw boun hima kakafih tesisinaf boro isah na’atube namatar.”
46 Izesuꞌ aza di geseꞌ ave mukiꞌ nene gamazi ha lo-ngemo neivo izeleho idoꞌ akunolo zuho ingine gamazi li-imilisa igi heta oti minaniꞌ.
46 Jesu eo, sabuw hima hinonowar ana tur baisawarina’e, hinah taitin hina hitit ufun hibat hi’o, “Aki akokok Jesu bairi ana’o.”
47 Igi oti nizavo ve maliꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gelezo. Izaho idoꞌ nakuna zuho ingine gamazi lo-gemelone li heta home igi oti nizave.
47 Basit orot ta run Jesu iu, “Hinat taiti hina ufun tebatabat, tekokok bairi kwana’o.”
48 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Izeꞌnehinemukisi idoꞌ nakuꞌnemotinemukisi nolabe. Nemuꞌ naza lolove.
48 Jesu orot iya’afut eo, “Ayu hinai naatu taitu anababatun ana’o inanowar.”
49 — ausente —
49 Imaibo ana bai’ufununayah isah uman fufunih eo, “Ayu hinai naatu taitu i iti tema’am ku’itih.
50 — ausente —
50 Orot yait ayu Tamai maramaim eo na’atube fanan bai esisinaf i ayu taiu, ayu rubu naatu ayu hinai.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.