Marcos 8

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Aꞌmine gameneuꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ gohi igi di geseꞌ igi nosoꞌ niteꞌ nomivo nizavo Izesuꞌ aza izipahala zuho asi lo-ngemo tiꞌ lo lineꞌ:
1 Pouco tempo depois, ajuntou-se outra vez uma grande multidão. Como eles não tinham nada para comer, Jesus chamou os discípulos e disse:
2 Mene aleve nene nazasi gamene sitohamo makaꞌ minunidiꞌmo nosoꞌ niteꞌinesi nomivo engikumuꞌ muluꞌne hukave.
2 — Estou com pena dessa gente porque já faz três dias que eles estão comigo e não têm nada para comer.
3 Nosoꞌ niteꞌ namavo numuꞌnida ngimiseleloniꞌ nene akala vilizada veꞌine gaꞌine monavo diꞌmozilisave. Linge ma nene aka hotatiꞌ nizave.
3 Se eu os mandar para casa com fome, eles vão cair de fraqueza pelo caminho, pois alguns vieram de longe.
4 Lavo izipahala zuho ingine di velepeꞌ izi tiꞌ li li-imaniꞌ: Ebeꞌ hadiveloꞌ mene eveneꞌ mukiꞌ mene nosoꞌ niteꞌ nadiꞌ ogo ngemelone. Nosoꞌ niteꞌ daloneꞌ akate nene ma nomive.
4 Os discípulos perguntaram: — Como vamos encontrar, neste lugar deserto, comida que dê para toda essa gente?
5 Likevo aza longoꞌ o-ngedo lineꞌ: Linginela sikoni nanikeꞌ neve. Longoꞌ ogavo seveni ve laniꞌ.
5 — Quantos pães vocês têm? — perguntou Jesus. — Sete! — responderam eles.
6 Ingine likevo eveneꞌ mukiꞌ misuboloꞌ minilizave lo lo-ngedo sikoni seveni nene do Oꞌmoso opoꞌni lo apilo izeꞌ mili eveneꞌ ngimilizave lo izipahala zuho ngemavo ingine izeꞌ mili eveneꞌ mukiꞌ ngimaniꞌ.
6 Aí Jesus mandou o povo sentar-se no chão. Depois pegou os sete pães e deu graças a Deus. Então os partiu e os entregou aos discípulos, e eles os distribuíram ao povo.
7 Alahaꞌ ngomo ngomo ngomosiꞌ minineꞌ nesi nene do oꞌmosola lo aꞌminesi eveneꞌ ngimilizave lineꞌ.
7 Eles tinham também alguns peixinhos. Jesus deu graças a Deus por eles e mandou que os discípulos os distribuíssem.
8 Neꞌmine ogavo ni gatuꞌine aniꞌ. Neꞌmine igisa lumo hulaniꞌ nene gizekaꞌ igi gosuvahakuꞌ milikevo gosuvahaꞌ seveni vaiꞌ lineꞌ.
8 Todos comeram e ficaram satisfeitos; e os discípulos ainda encheram sete cestos com os pedaços que sobraram.
9 Nosoꞌ niteꞌ nave nene fo tauseni (4,000) neꞌmine minaniꞌ.
9 As pessoas que comeram eram mais ou menos quatro mil. Jesus mandou o povo embora,
10 Idoꞌ eveneꞌ nene ngimisele hulo aza nene izipahala zuhosi geti sipiuꞌ dizi Dalamanuta misubouko vaniꞌ.
10 e, logo depois, subiu no barco com os seus discípulos, e foi para a região de Dalmanuta.
11 Vi nizavo Halisaioꞌ eveneꞌ ingine igi ezesi gamazi gono di mini eiꞌ nene nimiselive Oꞌmoso aza nenikisi neive lineꞌ nene lamineꞌ lihe gosohoꞌ lihe nemuꞌ Oꞌmosoꞌmo amuzo emavo atoliꞌmine suno do sotoꞌ ogavo ningelone li emenguꞌ mili laniꞌ.
11 Alguns fariseus chegaram e começaram a falar com Jesus. Eles queriam conseguir alguma prova contra ele e por isso pediram que ele fizesse um milagre para mostrar que o seu poder vinha mesmo de Deus.
12 Neꞌmine ikevo lulouko agae lo gelo tiꞌ lo lineꞌ: Laminetoꞌ Oꞌmosoꞌmi amuzo gezela neingumuꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ oloningisi atoliꞌmine suno do sotoꞌ oganivo ningelone li idise mene gameneloꞌ nizave lingine laaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ laaꞌ nave. Naza mo laminetoꞌ lo-lengemeloze. Idise gameneloꞌ nizaniꞌ aleve mene atoliꞌmine suno neꞌmine nene mo kekeꞌ lengelebizamolosuve.
12 Jesus deu um grande suspiro e disse:
13 Neꞌmine lo hulo-ngedo sipiuꞌ dizo noso ohuno helala volosa aka apiꞌ ogo vineꞌ.
13 Então Jesus foi embora. Ele subiu no barco e voltou para o lado leste do lago.
14 Idoꞌ izipahala zuho nene beletimuꞌ gaꞌine molavo ma di vamavo beleti inginela ma minamidineꞌza hamokovoꞌ nene sipiuꞌ ma minineꞌ.
14 Os discípulos haviam esquecido de levar pão e só tinham um pão no barco.
15 Neꞌmini nivavo Izesuꞌ aza eveneꞌ maliti ngemeni dameni golosomuꞌ beleti do lulu izaaꞌ ineꞌ initeꞌ zisitiloꞌ nene aneza gamazi lo molo tiꞌ lo hungoꞌ molo lo-ngimineꞌ: Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avelatikisi idoꞌ Helodedatikisi zisiti nene dikelizave. Nemuꞌ ningisa minilo.
15 Jesus chamou a atenção deles, dizendo:
16 Neꞌmine lo lo-ngemavo ingine li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Laza beleti ma do amuneꞌ nenako nemuꞌ lave.
16 Aí os discípulos começaram a dizer uns aos outros: — Ele está dizendo isso porque não temos pão.
17 Likevo gelo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Beleti di amaniꞌ nemuꞌ nene nanimuꞌ li voleloꞌ meloꞌ nave. Lingine olihe gili lamineꞌ amahe. Lutineꞌmi gala nene ngoloꞌ lamihe.
17 Jesus ouviu o que eles estavam dizendo e perguntou:
18 — ausente —
18 Vocês têm olhos e não enxergam? Têm ouvidos e não escutam? Não lembram
19 — ausente —
19 dos cinco pães que eu parti para cinco mil pessoas? Quantos cestos cheios de pedaços vocês recolheram? Eles responderam: — Doze.
20 likevo gohi tiꞌ lo lineꞌ: Idoꞌ eveneꞌ fo tauseni (4,000) engikumuꞌ sikoni seveni gito apilo ngemekuvo nikevo lingine sikoni lumosama hulaniꞌ nene gosuvahaꞌ nabaꞌ naba nanikeꞌ goꞌzi vaiꞌ laniꞌ neve. Lavo ingine gosuvahaꞌ nabaꞌ naba seveni ve laniꞌ.
20 Jesus perguntou outra vez: Eles responderam: — Sete.
21 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Idoꞌ lingine aꞌmine nemuꞌ mo gili minaniꞌza monovoꞌvemuꞌ nene olihe gili lamineꞌ ami naza beletimuꞌ lokuvosa nilahe.
21 Então Jesus perguntou:
22 Nelotiꞌ nene vi Betesaida numuda hetelaniꞌ. Hetelikevo aꞌmida nene ve ma vele likive Izesuda eleꞌmizi igi okoꞌnoloꞌ do gelelive li muheleka li longoꞌ i-daniꞌ.
22 Depois Jesus e os discípulos chegaram ao povoado de Betsaida. Algumas pessoas trouxeram um cego e pediram a Jesus que tocasse nele.
23 Longoꞌ i-dikevo aza vele likiveꞌmi analoꞌ do numuno ebeꞌ heta vo veleuꞌ gituhoꞌ ogo holo-do ana hitosa tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Initeꞌ noningabe.
23 Ele pegou o cego pela mão e o levou para fora do povoado. Então cuspiu, passou a saliva nos olhos do homem, pôs a mão sobre ele e perguntou:
24 Longoꞌ o-davo aza vokeneꞌ ogo ningo tiꞌ lo lineꞌ: Eveneꞌ za gili vaniꞌ nene nimonavo noninguve.
24 O homem olhou e disse: — Vejo pessoas; elas parecem árvores, mas estão andando.
25 Lavo Izesuꞌ aza ana veleloꞌ gohi hitavo ve aza vele do guno ningavo vele nene lamineꞌ ogavo initeꞌ mukiꞌ ningo ninge ngoloꞌ lineꞌ.
25 Jesus pôs outra vez as mãos sobre os olhos dele. Dessa vez o cego olhou firme e ficou curado; aí começou a ver tudo muito bem.
26 Vele lamineꞌ ogavo numuꞌvela imiselo tiꞌ lo lo-dineꞌ: Luhuvo numuda nene vamo geiꞌ numungala vo minezo.
26 Em seguida, Jesus mandou o homem para casa e ordenou:
27 Idoꞌ nelotiꞌ nene Izesuꞌ aza izipahala zuhosi Kaesalea Hilipi ebeta luhuvo numuno minekaꞌ minekaꞌ idoꞌ vaniꞌ. Akaloꞌ olihe nivi Izesuꞌ aza izipahala zuho tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Eveneꞌ ingine nene nezemuꞌ zaho ve li laaꞌ nave.
27 Depois Jesus e os seus discípulos foram para os povoados que ficam perto de Cesareia de Filipe. No caminho, ele lhes perguntou:
28 Longoꞌ o-ngedavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Eveneꞌ ma nete nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ nene hilingutiꞌ otosa noloseive li laaꞌ nave. Idoꞌ linge ma nete nene gozopoꞌ polohete Eliaꞌ aza gohi sotoꞌ oloseive lave ma nene tineꞌ molo abe li laaꞌ nave. Idoꞌ linge ma nete nene gomuꞌ minaniꞌ polohete hilaniꞌ linge engitatiꞌ otanive nolibe li laaꞌ nave.
28 Os discípulos responderam: — Alguns dizem que o senhor é João Batista; outros, que é Elias; e outros, que é um dos
29 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza gohi tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Idoꞌ ingine nene mo neꞌmine laaꞌ naniꞌza lingine nenikumuꞌ nene zaho neve li laaꞌ nave. Neꞌmine lavo Petoloꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izeline lo gimiselelesa lo huko-gidive ma nene nane.
29 — E vocês? Quem vocês dizem que eu sou? — perguntou Jesus. — O senhor é o
30 Neꞌmine lavo ingine eveneꞌ masi masi aꞌmine monovoꞌvemuꞌ li-ngimikelizave lo lo huko-ngidineꞌ ve.
30 Então Jesus proibiu os discípulos de contarem isso a qualquer pessoa.
31 Neꞌmine ogo Izesuꞌ aza apiꞌ ogo gamazi tiꞌ lo apize ngemeꞌmo vineꞌ: Neniꞌ gono neꞌmo gihileꞌve do sotoꞌ ilingumuꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene mulumo gono naba geho helosa gohi otelodoꞌ o neineꞌ nenako monoꞌ gizebo vesi evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi daaꞌ ave nabasi idoꞌ Zuda vete gozopotatiꞌ laaꞌ aniꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave nesi ingine meheꞌine nimi mulumo niteꞌ mukiꞌ nimii nibili hilikevo helosa gamene seto hamo mino otelesuve.
31 Jesus começou a ensinar os discípulos, dizendo: — O
32 Neꞌmine lo aꞌmine gamazi nene lo lamino lo sotoꞌ ogosa lo ngoloꞌ lo lo-ngimineꞌ. Neꞌmine lo lo-ngemavo Petoloꞌ aza eleꞌmize gahevela ogo helelineꞌ gamazi lingumuꞌ nene elemelesa ineꞌza
32 Jesus dizia isso com toda a clareza. Então Pedro o levou para um lado e começou a repreendê-lo.
33 Izesuꞌ mine velepeꞌ izo izipahala zuho vonuꞌ ngebelo Petoloꞌni elemo tiꞌ lo lineꞌ: Gaza gaka gele naineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gilidiꞌmino gelamo asi me misubouꞌ vete gilaaꞌ adiꞌmino gele nange. Satani gaza akaꞌne hize tilamo olovoꞌ ozo.
33 Jesus virou-se, olhou para os discípulos e repreendeu Pedro, dizendo:
34 Tiꞌ lo eveneꞌ mukikisi izipahala zuhosi asi lo-ngedavo ezela igi di geseꞌ ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve ma ingine neniꞌ neꞌmeto alone li gilii ma gomuꞌ nene engiꞌ minevoꞌ alevoꞌine gizebo igaꞌ naniꞌ monovoꞌine nene huli alami neniꞌ neꞌmetilizangumuꞌ ve goloso nizave li lohotoꞌ zaloꞌ ngibili hililizangumuꞌ nene gili hulisa neꞌmeti alizave.
34 Aí Jesus chamou a multidão e os discípulos e disse:
35 Idoꞌ neꞌmine igisa neꞌmeti alizave lo noluvoniꞌ nene nanitekumuꞌ luhe. Lingine mene gililo: Ve ma ingine neniꞌ neꞌmeteloneꞌ nene geni initeliꞌmi lulouꞌ vo minevoꞌ alevote hulalone li neꞌmetamilizave nene minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ma damilisave. Damilisaha ve ma ingine neniꞌ gamaziꞌne lamineꞌ nene gili gili eleꞌvoleꞌ igi neꞌmetilizangumuꞌ ngibili hilikevo minevoꞌ alevoꞌine hulilizaniꞌ nene alingeꞌ minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ha dalisave.
35 Pois quem põe os seus próprios interesses em primeiro lugar nunca terá a vida verdadeira; mas quem esquece a si mesmo por minha causa e por causa do
36 — ausente —
36 O que adianta alguém ganhar o mundo inteiro, mas perder a vida verdadeira?
37 — ausente —
37 Pois não há nada que poderá pagar para ter de volta essa vida.
38 Idoꞌ me misubouꞌ minevoꞌ alevoꞌinemuꞌ gili neniꞌ neꞌmetamilizave nene ingine minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ma damilisave noluvoniꞌ nene ve ma ingine libilikevo minevoꞌ alevote hulalone li aꞌmine Oꞌmoso huli lihime daaꞌ akaloꞌ vaaꞌ naniꞌ aleve engiꞌ vovoꞌninguꞌ nene neniꞌ gamaziꞌne hize eleꞌ ogaꞌ unive neniꞌ evenele none lilisa ngovozo hililizaniꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza meꞌnehi amuzo do tiꞌ ogo eiꞌ angeloꞌ vesi aloneꞌ gamenela aꞌmine alevemuꞌ nene neniꞌ eveneꞌne nizave lolosa ingine adiꞌmino novozo helo lamuvo minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ma damilisave.
38 Portanto, se nesta época de incredulidade e maldade alguém tiver vergonha de mim e dos meus ensinamentos, então o Filho do Homem, quando vier na

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 8, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.